Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v letih od 1961 do 2009.

V obdobju 1961–2009 je bilo na Kredarici in v Novem mestu najhladnejše leto 1962, v Ratečah in Ljubljani 1978 ter v Murski Soboti leto 1980; najtoplejše je bilo leto 2000, v Ratečah tudi leta 1994, 2002 in 2007. Izjemno vroče je bilo poletje 2003. Povprečna temperatura povsod po državi kaže tendenco naraščanja, ki je najbolj očitna v zadnjih 25-tih letih. Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi se srečujemo v Sloveniji pri padavinah. Razlike med regijami so zelo velike, saj v Julijcih dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Tudi pogled v preglednico 2 nas prepriča o velikih prostorskih razlikah: na Kredarici je padlo največ padavin, v Prekmurju pa najmanj. Na Kredarici je v obravnavanem obdobju padlo največ padavin leta 1987, v Ljubljani leta 1965, prav tako v Murski Soboti. V Ljubljani in Murski Soboti je bilo najmanj padavin leta 2003, na Kredarici 1971. Tudi med leti so na isti postaji razlike velike.

Povprečna temperatura v letu 2009 je pomembno presegla dolgoletno povprečje in se uvršča med nekaj najvišjih od začetka meritev. Temperatura je odvisna od nadmorske višine, zato najbolj izstopajo podatki za Kredarico, nižja od drugih je tudi temperatura v Ratečah. Leta 2009 je nad 3000 mm padavin padlo v delu severozahodne Slovenije, najmanj pa na Spodnjem Štajerskem, na Obali in v Prekmurju, pod 1000 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin najbolj primanjkovalo na Kočevskem, v Beli krajini in Spodnjem Štajerskem. Za dolgoletnim povprečjem pa so zaostajali tudi na Goriškem, Obali, večjem delu Notranjske, na Dolenjskem in precejšnjem delu Štajerske. Največji presežek glede na dolgoletno povprečje so zabeležili v delu Zgornjega Posočja in v Murski Soboti, kjer je padla dobra petina več padavin kot v povprečju obdobja 1961–1990. Leto 2009 je bilo bolj sončno kot običajno. Za več kot desetino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v osrednji Sloveniji, delu Štajerske in na Goriškem.

Tudi tendence se za padavine precej razlikujejo od tistih pri temperaturi. Nekatera območja kažejo izrazit upad letnih padavin, v Julijcih in na Dolenjskem pa je zabeležena šibka tendenca naraščanja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suša, poplave in plazenje zemljišča. Leta 2003 je kmetijstvo močno prizadela suša, ob izrazitemu pomanjkanju padavin pa jo je stopnjevalo še nadpovprečno sončno in toplo vreme. Za hudourniške poplave so dovolj že kratkotrajni, zelo intenzivni nalivi; 18. septembra 2007 so hudourniške poplave in plazovi na Gorenjskem in Štajerskem zahtevali človeške žrtve in ogromno gospodarsko škodo. Božične poplave 2009 so ponovno izpostavile ranljivost slovenskega prostora in njegovo veliko poplavno ogroženost. Zelo verjetno je prav na območjih, ki so povezana s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno pa jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti.