[RE11] Ozaveščenost javnega in storitvenega sektorja o vplivih poslovnih prostorov na okolje
Ključno sporočilo
Velika večina organizacij javnega in storitvenega sektorja meni, da so ekološko ozaveščene in da ločujejo odpadke. Učinkovita raba energije je v njihovih poslovnih prostorih pomembna tako zaradi manjših stroškov kot zaradi varovanja okolja. Tri četrtine podjetij in dve tretjini organizacij javne uprave so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.
Glede na merjenje iz leta 2013 se je statistično značilno povečal delež organizacij, za katere je zmanjšanje vpliva na okolje en od namenov učinkovite rabe energije v svojih poslovnih prostorih. Povečal se je tudi delež organizacij, ki menijo, da so ekološko ozaveščene in dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.
Analiza podatkov po statističnih regijah kaže na statistično značilna odstopanja med regijami glede seznanjenosti anketiranih organizacij z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.
Definicija
Kazalec prikazuje podatke o okoljski ozaveščenosti v javnem in storitvenem sektorju ter pomen in namen učinkovite rabe energije v poslovnih prostorih za zmanjšanje okoljskega vpliva. Ozaveščenost organizacij o vplivih svojih prostorov na okolje ocenjujemo s pomočjo analize rezultatov, pri katerih merimo strinjanje organizacij s trditvami »Smo ekološko ozaveščeni,« »Dobro smo seznanjeni z vplivom naših poslovnih prostorov na okolje« in »Pri nas ločujemo odpadke.«
Podatki, ki jih kazalec prikazuje, odražajo stanje v obdobju od 2013 do 2020. Upoštevati moramo, da je bila Raziskava REUS 2020 izvedena na začetku pandemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) in je zato število anketiranih organizacij (N=430) manjše kot v letu 2013 (N=744).
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 0 | 1,10 | 5,70 | 62,70 | 29,90 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0 | 1,09 | 11,99 | 56,89 | 30,03 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 0,70 | 0,70 | 1,40 | 45,02 | 51,31 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 0,94 | 2,28 | 13,18 | 47,92 | 35,19 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 0,29 | 0,64 | 4,37 | 51,56 | 41,26 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 0,37 | 1,04 | 9,32 | 52,04 | 36,90 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 0,60 | 8,67 | 24,45 | 47,52 | 17,66 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0,83 | 7,71 | 33,81 | 43,98 | 11,48 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 0,70 | 4,34 | 17,15 | 45,36 | 30,71 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 3,47 | 7,04 | 21,48 | 51,69 | 14,42 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 1,17 | 3,79 | 19,84 | 46,72 | 26,28 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 2,79 | 6,73 | 23,34 | 48,91 | 16,91 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 2,33 | 2,19 | 0 | 34,01 | 59,27 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0 | 3,07 | 4,70 | 30,83 | 61,40 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 0,70 | 0 | 4,72 | 26,75 | 67,13 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 0 | 4,17 | 3,80 | 31,55 | 59,06 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 0,42 | 0,21 | 1,48 | 29,61 | 65,97 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 0 | 2,54 | 2,47 | 33,88 | 60,46 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| samo zaradi varovanja okolja oz. predvsem zaradi varovanja okolja in manj zaradi manjših stroškov [%] | samo zaradi manjših stroškov oz. predvsem zaradi manjših stroškov, manj zaradi varovanja okolja [%] | tako zaradi manjših stroškov kot varovanja okolja [%] | |
|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 4,49 | 11,92 | 82,38 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 2,19 | 7,10 | 90,71 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 5,72 | 7,33 | 86,09 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 3,34 | 13,34 | 81,90 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 5,69 | 12,72 | 80,97 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 2,81 | 12,40 | 84,37 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| zmanjšati vpliv na okolje [%] | |
|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 14,32 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 7,40 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 12,53 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 9,30 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 13,44 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 9,86 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.
| Podravska, Pomurska [%] | Koroška, Savinjska, Zasavska [%] | Jugovzhodna Slovenija, Posavska [%] | Osrednjeslovenska [%] | Gorenjska [%] | Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Združene regije | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
| Organizacije javne uprave | 81 | 48 | 69 | 52 | 75 | 69 |
| Podjetja v pisarniških prostori | 71 | 77 | 87 | 69 | 83 | 76 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %; in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
- Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način.
Komentar
Raziskava REUS 2020 kaže, da velika večina anketiranih podjetij v pisarniških prostorih (96 %) in organizacij javne uprave (93 %) meni, da so ekološko ozaveščeni (Slika 15-1). Ta delež je primerljiv s povprečjem vseh organizacij (93 %). Glede na merjenje iz leta 2013 lahko opazimo pozitiven trend: za 13 odstotnih točk se je povečal delež ekološko ozaveščenih podjetjih (2020: 96 %, 2013: 83 %), za 6 odstotnih točk pa delež ekološko ozaveščenih organizacij javne uprave (2020: 93 %, 2013: 87 %).
Dve tretjini organizacij javne uprave (66 %) in tri četrtine podjetij v pisarniških prostorih (76 %) oz. vseh podjetij (73 %) so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje (Slika 15-2). Glede na merjenje iz leta 2013 lahko opazimo pozitiven trend: delež organizacij javne uprave, ki so na to vprašanje odgovorile s »popolnoma drži« oz. »drži«, se je povečal za 11 odstotnih točk (2020: 66 %, 2013: 55 %), delež takšnih podjetij v pisarniških prostorih pa se je povečal za 10 odstotnih točk (2020: 76 %, 2013: 66 %), medtem ko je delež vseh takšnih organizacij narasel za 7 odstotnih točk (2020: 73 %, 2013: 66 %).
Velika večina vseh organizacij ločuje odpadke (Slika 15-3). Ta delež se obdobju od 2013 do 2020 ni značilno spremenil niti v organizacijah javne uprave (2020: 93 %, 2013: 92 %), niti v podjetjih v pisarniških prostorih (2020: 93 %, 2013: 92 %).
Na vprašanje, zakaj je učinkovita raba energije v poslovnih prostorih pomembna, je večina organizacij tako v javni upravi (82 %) kot med podjetji v pisarniških prostorih (86 %) odgovorila, da »tako zaradi manjših stroškov kot varovanja okolja« (Slika 15-4). Primerjava rezultatov med letoma 2013 in 2020 kaže, da se je delež takšnih organizacij javne uprave zmanjšal za 9 odstotnih stroški (2020: 82 %, 2013: 91 %). Delež takšnih podjetij v pisarniških prostorih je ostal podoben (2020: 88 %, 2013: 82 %). Za dobro desetino (12 %) organizacij javne uprave in slabo desetino (7 %) podjetij je učinkovita raba energije pomembna samo »zaradi manjših stroškov« oz. »predvsem zaradi manjših stroškov, manj zaradi varovanja okolja«. Le pri majhnem deležu organizacij iz obeh sektorjev je učinkovita raba energije pomembna »samo zaradi varovanja okolja« oz. »predvsem zaradi varovanja okolja in manj zaradi manjših stroškov«.
Raziskava REUS 2020 kaže, da je za dobro desetino vseh anketiranih organizacij (13 %), ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, zmanjšanje okoljskega vpliva glavni namen (anketiranci so lahko izbrali samo en odgovor) učinkovite rabe energije v poslovnih prostorih (Slika 15-5). Primerjava z merjenjem iz leta 2013 kaže, da se je delež organizacij, katerih glavni namen učinkovite rabe energije je zmanjšanje vpliva na okolje, med organizacijami javne uprave podvojil (2020: 14 %, 2013: 7 %), medtem ko je delež takšnih podjetij v pisarniških prostorih narasel za 4 odstotne točke (2020: 13 %, 2013: 9 %).
Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah smo zaradi majhnih vzorcev podatke za določene regije združili (Slika OP15-6). Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Kljub združenim regijam so vzorci še vedno relativno majhni, zato moramo pri interpretaciji rezultatov uporabiti določeno mera previdnosti. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže na statistično velika odstopanja med regijami v obeh sektorjih glede seznanjenosti anketiranih organizacij z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje. Največji delež ozaveščenih organizacij javnega sektorja je na območju združenih statističnih regij Podravska in Pomurska regija (81 %); ta delež je za 33 odstotnih točk večji od deleža takšnih organizacij na območju združenih statističnih regij Koroška, Savinjska in Zasavska regija (48 %). V storitvenem sektorju je situacija nekoliko boljša; delež okolijsko ozaveščenih podjetij v pisarniških prostorih na območju združenih regij Jugovzhodna Slovenija in Posavska regija (87 %) je za 18 odstotnih točk večji od deleža takšnih podjetji v Osrednjeslovenski regiji (69 %).
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za javni in storitveni sektor.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 28.12.2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letu 2013 in od septembra do decembra v letu 2020.
Vzorec za anketiranje: Vzorec Raziskave REUS JSS v letu 2013 je bil 744 enot in v letu 2020 je bil 430 enot.
Vzorčenje: Vzorec je posredoval SURS. Vzorčni okvir predstavljajo deli stavb v Registru nepremičnin. Osnovna enota vzorčenja je del stavbe.
Vzorčni okvir: Odgovorni za spremljanje porabe energije oziroma oseba, ki je najbolj seznanjena z informacijami, vezanimi na rabo energije. Npr. direktor podjetja, pomočnik direktorja ali administrator, če gre za manjše podjetje, tehnični direktor, energetski manager, vodja vzdrževanja oz. investicij ali poslovodja, če gre za večje podjetje ali ustanovo. Pri odgovorih lahko pomagajo sodelavci.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- Realizirani vzorec je reprezentativen glede na dejansko rabo poslovnega prostora (in ne po tipu organizacije), klasificiranega v enega od petih razredov in glede na razred velikosti kvadrature.
- V poročilu se prikazujejo samo odgovori, na katere je odgovorilo vsaj 10 anketiranih organizacij.
Interpretacija podatkov glede na vzorčne enote
- Ker so podatki zbrani na ravni enot, torej posameznih delov stavb oziroma celotnih stavb, govorimo o rabi energije v stavbah, medtem ko pri rezultatih, ki kažejo na odnos do rabe energije, govorimo o organizaciji, ker gre za odnos organizacije, ki stavbo koristi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.
Zaradi majhnih vzorcev so podatki za posamezne segmente in določene regije združeni: (1) pomurska in podravska regija, (2) koroška, savinjska in zasavska regija, (3) jugovzhodna Slovenija in posavska regija, (4) osrednjeslovenska regija, (5) gorenjska regija, (6) notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška regija.