Kazalec prikazuje letne količine nastalih, zbranih organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva ter načine predelave.

Organski kuhinjski odpadki predstavljajo ločeno frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 08. Ravnanje z njimi določa Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 37/04). Skladno s pravilnikom ločimo organske kuhinjske odpadke na nastale v gostinstvu in na nastale v gospodinjstvu.

Ravnanje z organskimi kuhinjskimi odpadki je z letom 2004 posebej urejeno s Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljevanju: pravilnik). Namen pravilnika je, da se iz komunalnih odpadkov izloči čimveč organskih kuhinjskih odpadkov ter da se zagotovi njihova predelava. Povzročitelj organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva je nosilec živilske dejavnosti, ki upravlja kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju dnevno 20 ali več obrokov hrane. Ne glede na kraj razdelitve obrokov mora povzročitelj organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva zagotoviti, da se vsi organski kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki obrokov, zberejo ločeno od drugih odpadkov ter zagotoviti njihovo oddajo zbiralcu ali neposredno predelovalcu organskih kuhinjskih odpadkov. Zbiranje in predelavo organskih kuhinjskih odpadkov lahko izvajajo le osebe, ki imajo predpisano dovoljenje ministrstva.

Povzročitelj organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva mora skladno z določbami pravilnika prepustiti organske kuhinjske odpadke izvajalcu javne službe, organske kuhinjske odpadke oddati upravljavcu male komunalne kompostarne ali sam zagotoviti kompostiranje svojih organskih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku. Potrebno je upoštevati tudi uredbo o živalskih stranskih proizvodih, skladno s katero se organski kuhinjski odpadki uvrščajo v kategorijo 3. Uredba določa pravila za zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali ali ljudi. Poglavitni namen te uredbe je preprečiti vstop živalskih stranskih proizvodov v prehrambeno verigo. Uredba določa tudi načine nadaljnjega ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki. Najznačilnejša sta kompostiranje in predelava v bioplinski napravi.

V skladu z zahtevami pravilnika je bilo leto 2005 prvo poročevalsko leto za tiste zbiralce, ki so si v letu 2004 po pravilniku pridobili dovoljenje za zbiranje. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje se je v letu 2005 glede na leto 2004 zbrana količina organskih kuhinjskih odpadkov bistveno povečala. Podatki kažejo povečanje nastale količine ter posledično povečanje količine predelanih organskih kuhinjskih odpadkov. Med načini predelave prevladuje kompostiranje. Po ugotovitvah Agencije Republike Slovenije za okolje v predhodnih letih ni bil vzpostavljen sistem ločenega zbiranje tovrstnih odpadkov. Pretežni del nastalih organskih kuhinjskih odpadkov je pristal v mešanih komunalnih odpadkih in se na ta način odlagal na odlagališčih.

Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo povečanje količin nastalih in zbranih organskih kuhinjskih odpadkov v zadnjih dveh letih glede na leto 2004, kar utemeljujemo s sprejetim Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki. Bistvenih razlik o količini nastalih organskih kuhinjskih odpadkov med letoma 2004 in 2005 ni. Ob upoštevanju dejstva, da zbiralci z dovoljenjem za zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov zbirajo tovrstne odpadke skladno s Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki pri povzročiteljih iz gostinstva, je bilo ugotovljeno povečanje zbranih količin tako iz gostinstva kot tudi iz gospodinjstva; skupna količina zbranih tovrstnih odpadkov pa je bila v letu 2006 nekoliko manjša z ozirom na leto 2005.

Kompostiranje organskih kuhinjskih odpadkov, kot eden izmed ciljev, je v letu 2006 izvajalo v izrazitem majhnem obsegu. Agencija Republike Slovenije za okolje za leto 2006 prav tako ne razpolaga s podatki o izvedeni predelavi organskih kuhinjskih odpadkov v bioplinski napravi. S primerjavo podatkov med nastalimi oziroma zbranimi organskimi kuhinjskimi odpadki in nadaljnjim ravnanjem s tovrstnimi odpadki ugotavljamo neizpolnjevanje predpisane vsakoletne obveznosti poročanja. Ugotavljamo tudi velik razkorak med količino odloženih organskih kuhinjskih odpadkov, o kateri so poročali upravljavci odlagališč, in o oddano količino organskih kuhinjskih odpadkih na odlagališča, o kateri so poročali izvajalci zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Če povzamemo, kazalec kaže na nepopolno/nezadovoljivo poročanje o predelavi in drugih načinih nadaljnjega ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki.