[OD10] Odpadna jedilna olja in masti
Ključno sporočilo
Pretežni del nastale količine odpadnih jedilnih olj in masti se izvozi v EU na predelavo v biodizel.
Definicija
Kazalec prikazuje letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter njihove načine predelave.
Odpadna jedilna olja in masti predstavljajo frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Obvezna ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (v nadaljnjem besedilu: odpadna jedilna olja), ki nastajajo v kuhinjah v industriji, obrti, storitvenih dejavnostih, vzgojno-izobraževalni dejavnosti, zdravstveni dejavnosti, javni upravi ter drugih dejavnostih, določa Pravilnik o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 42/04). Pravilnik med drugim določa tudi, da je odpadna jedilna olja prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, v greznice ali neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.
Grafi
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
| 2004 | 2005 | 2006 | ||
|---|---|---|---|---|
| nastali | t | 1616 | 1649 | 1770 |
| zbrani | t | 1385 | 1511 | 1579 |
Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
| 2004 | 2005 | 2006 | ||
|---|---|---|---|---|
| predelava | t | 483 | 219 | 125 |
| odlaganje | t | 3 | 8 | 11 |
| izvoz v EU | t | 1203 | 1212 | 1087 |
Cilji
Izločiti jedilna olja od ostalih frakcij komunalnih odpadkov in zagotoviti predelavo.
Komentar
Po sprejetju pravilnika je bilo opravljeno letno poročanje za leti 2004 in 2005. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. Za odpadna jedilna olja je značilno, da se pretežni del nastale količine izvozi v EU na predelavo v biodizel. Za izvajanje dejavnosti proizvodnje biodizla na industrijski ravni je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04). Trenutno v Sloveniji še ni osebe, ki bi si pridobila tovrstno dovoljenje za predelavo odpadnih jedilnih olj v biodizel.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije v zadnjih treh letih v Sloveniji ni bistvenih sprememb nastalih, zbranih, predelanih količin odpadnih jedilnih olj. Prevladujoči način nadaljnjega ravnanja je še vedno pošiljanje v druge članice EU. Prav tako se po evidenci Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji ne izvaja proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni.
Metodologija
Uporabljeni so podatki iz posredovanih poročil, ki jih morajo zavezanci do 31. marca tekočega leta posredovati za preteklo koledarsko leto. O odpadnih jedilnih oljih so posredovali podatke:
- povzročitelji odpadnih jedilnih olj, ki so skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) zavezanci za posredovanje poročila,
- zbiralci odpadnih jedilnih olj, ki so skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki posredovali poročilo o zbranih odpadnih jedilnih oljih in ravnanju z njimi,
- predelovalci odpadnih jedilnih olj, ki so posredovali poročilo o prevzetih organskih kuhinjskih odpadkih ter njihovi predelavi,
- izvajalci javne službe, ki so posredovali poročilo skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01),
- upravljavci odlagališč, ki so posredovali poročilo o odloženih organskih kuhinjskih odpadkih.
Preveri se vsebina vsakega posredovanega poročila, ki se v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti uskladi s posameznim zavezancem. Vsi dobljeni podatki se vnesejo v zbirko podatkov.