KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2019). Ta površina se med leti 2000 in 2019 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.


Kmetijska zemljišča predstavljajo osnovni vir za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev. Prikazani so podatki o površinah njiv na prebivalca Slovenije za obdobje 2000–2020 ter podana primerjava z ostalimi državami Evropske unije za izbrana leta (2000, 2010, 2019). Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. 


Grafi

Slika KM27-1: Površina njiv in na prebivalca v Sloveniji in Evropski uniji v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, 2018, 2019; Eurostat, 2018, 2019; prepračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija [ha] EU–28 [ha]
2000 0,09 0,22
2001 0,09 0,22
2002 0,08 0,21
2003 0,09 0,21
2004 0,09 0,21
2005 0,09 0,20
2006 0,09 0,21
2007 0,09 0,20
2008 0,09 0,20
2009 0,09 0,20
2010 0,08 0,21
2011 0,08 0,21
2012 0,08 0,21
2013 0,08 0,21
2014 0,08 0,21
2015 0,08 0,21
2016 0,08 0,21
2017 0,08 0,21
2018 0,08 0,20
2019 0,08 0,20
2020 0,08
Slika KM27-2: Površine njiv na prebivalca v Sloveniji in državah Evropske unije v letih 2000, 2010 in 2019
Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Opomba:

2019: Podatek za površine njiv za Portugalsko ni na voljo, zato je skupna površina njiv za to leto za EU–28 ustrezno manjša.

Prikaži podatke
2000 [ha] 2010 [ha] 2019 [ha]
Malta 0,02 0,02 0,02
Nizozemska 0,06 0,06 0,06
Belgija 0,08 0,08 0,08
Slovenija 0,09 0,08 0,08
Združeno kraljestvo 0,11 0,10 0,09
Irska 0,28 0,10 0,09
Portugalska 0,17 0,11 np
Luksemburg 0,16 0,12 0,10
Ciper 0,13 0,10 0,11
Italija 0,15 0,12 0,12
Nemčija 0,14 0,14 0,14
Avstrija 0,17 0,16 0,15
Grčija 0,20 0,17 0,17
Hrvaška 0,19 0,21 0,20
Češka 0,30 0,24 0,23
Slovaška 0,27 0,25 0,25
Švedska 0,29 0,28 0,25
Španija 0,33 0,27 0,26
Francija 0,30 0,29 0,27
Poljska 0,37 0,29 0,29
Finska 0,42 0,42 0,41
Danska 0,46 0,44 0,41
Madžarska 0,44 0,43 0,44
Romunija 0,42 0,45 0,46
Bolgarija 0,42 0,43 0,49
Estonija 0,60 0,48 0,52
Latvija 0,41 0,55 0,69
Litva 0,48 0,68 0,79
EU–28 0,23 0,21 0,20
Slika KM27-3: Površine njiv na kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji in državah Evropske unije v letih 2000, 2010 in 2016
Viri:

Eurostat; preračuni KIS, 2021 (16. 04. 2021)

Prikaži podatke
2000 [ha] 2010 [ha] 2016 [ha]
Malta np 0,96 1,05
Slovenija 2,19 2,88 3,17
Romunija np 3,01 3,29
Ciper np 5,35 5,06
Grčija 4,56 5,49 5,95
Portugalska 5,61 5,80 6,30
Hrvaška np 4,81 8,58
Poljska np 7,99 8,85
Italija 5,94 8,46 10,12
Bolgarija np 12,46 np
Litva np 11,51 16,16
Madžarska 6,31 11,96 16,44
Avstrija 11,15 16,40 19,38
Irska 15,21 15,35 22,45
Nizozemska 14,44 21,18 24,39
Španija 18,63 24,35 25,95
Latvija 7,32 19,86 26,23
Belgija 17,91 24,13 26,35
Švedska 33,99 38,16 42,55
Luksemburg 29,51 39,49 43,04
Finska 27,25 35,74 43,91
Nemčija 33,16 51,66 57,24
Francija np 51,55 57,51
Združeno kraljestvo 54,88 65,35 67,04
Estonija np 49,42 72,27
Slovaška 28,12 70,27 74,15
Danska 44,70 64,74 75,90
Češka np 167,83 145,40
EU–28 13,28 12,78 14,76
Slika KM27-4: Struktura rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih v državah EU–28 v letu 2016
Viri:

Eurostat; preračuni KIS, 2021 (16. 04. 2021)

Prikaži podatke
Njive [%] Trajni nasadi [%] Trajno travinje [%]
Irska 9,38 0,03 90,58
Portugalska 28,65 19,36 51,54
Slovenija 35,86 5,49 58,37
Združeno kraljestvo 36,77 0,23 63,00
Grčija 38,70 20,32 40,83
Luksemburg 47,44 1,18 51,37
Španija 49,35 17,86 32,79
Avstrija 50,36 2,50 47,11
Hrvaška 56,41 4,60 38,87
Italija 56,71 17,47 25,66
Nizozemska 57,24 2,13 40,63
Romunija 62,49 2,41 33,96
Belgija 63,16 1,51 35,33
Latvija 66,53 0,39 32,82
Francija 65,61 3,44 30,93
Estonija 68,99 0,35 30,58
Nemčija 70,71 1,21 28,07
Slovaška 71,25 0,97 27,76
Češka 71,58 1,08 27,35
Bolgarija 72,22 2,23 25,46
Litva 72,84 0,87 26,29
Poljska 75,01 2,73 22,04
Ciper 75,27 23,46 1,23
Malta 81,48 11,72 0
Madžarska 81,83 3,22 14,77
Švedska 84,91 0,13 14,96
Danska 90,31 1,06 8,63
Finska 98,67 0,17 1,17
EU–28 59,58 34,21 6,07

Cilji

V Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je zapisano:

  • da je za doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano ohranjanje primernega obsega kmetijskih zemljišč in njihovega pridelovalnega potenciala, zlasti njivskih površin, ključni mehanizem za dolgoročno stabilnost pridelave hrane;
  • da mora varovanje najboljših kmetijskih zemljišč pred pozidavo ali drugo obliko trajne izgube postati ključno vodilo pri posegih v prostor, kar bo eden glavnih ciljev kmetijske zemljiške politike;
  • pomembne so tudi naložbe v infrastrukturo za kmetijstvo, predvsem zemljiške operacije za izboljšanje proizvodnega potenciala. Poleg zemljiške, ima zato pomembno vlogo pri tem prostorska politika države, ki daje usmeritve za udejanjanje učinkovite in varčne rabe virov, kmetijskih zemljišč in prostora.

Površina njiv v Sloveniji se med leti 2000 in 2020 ni bistveno spremenila. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o rabi kmetijskih zemljišč je bilo v Sloveniji v letu 2020 nekaj več kot 176 tisoč hektarov njiv, kar je 3 % več kot v letu 2000. V Sloveniji je v letu 2020 živelo skoraj dva milijona sto tisoč ljudi, kar je 108 tisoč oziroma okoli 5 % več kot leta 2000.

V letu 2000 je povprečna površina njiv na prebivalca zanašala zgolj nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) in se v celotnem obravnavanem obdobju 2000–2019 praktično ni spremenila.

V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije se Slovenija uvršča v krog držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca (v 2019: Malta: 2 ara/prebivalca, Nizozemska: 6 arov/prebivalca). V letu 2019 so največjo površino njiv na prebivalca imele baltske države (Litva (79 arov/prebivalca), Latvija (69 arov/prebivalca) in Estonija 52 arov/prebivalca).

V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2019 površina njiv na prebivalca v Litvi povečala za 65 %, v Latviji pa kar za 69 %. V obravnavanem obdobju 2000–2019 je največji padec površine njiv na prebivalca zabeležila Irska. V letu 2019 so na Irskem obdelovali le 9 arov njiv na prebivalca, kar je več kot dve tretjini manj kot v letu 2000, ko so imeli 28 arov na prebivalca.

Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 v strukturi rabe kmetijskih zemljišč v uporabi v EU–28 v povprečju obsegajo njive 60 %, travniki in pašniki 34 % in trajni nasadi dobrih 6 %. Deleži posameznih vrst rabe se pomembno razlikujejo med državami članicami EU. Slovenija, ki ima v strukturi rabe le dobro tretjino vse kmetijske zemlje v uporabi, sodi skupaj z Irsko in Portugalsko v krog držav, ki imajo najmanjši delež njiv. Največji delež njiv v strukturi rabe kmetijskih zemljišč pa imajo v skandinavskih državah (Finska, Švedska, Danska), kjer znaša delež njiv 85 % in več.

Razlike se kažejo tudi v povprečni površini posameznih rab na kmetijsko gospodarstvo. Leta 2016 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–28 obdelovalo 14,8 ha njiv, 2,7 ha trajnih nasadov in 13,5 ha trajnega travinja. V Sloveniji povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje skoraj petkrat manjšo površino njiv (3,2 ha njiv/kmetijsko gospodarstvo). To Slovenijo uvršča skupaj z Malto in Romunijo med države z najmanjšo povprečno površino njiv na kmetijsko gospodarstvo v EU–28. Največjo površino njiv na kmetijsko gospodarstvo imajo na Češkem, kjer obdelujejo kar 145,7 ha njiv.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20)

 

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov:

Rastlinska pridelava (Metodološko poročilo SURS: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8196)

 

Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča.

 

Prebivalstvo (Metodološko pojasnilo SURS: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7808)

 

Podatki o številu se zbirajo v podatkovno bazi SiStat: Prebivalstvo - Število in sestava prebivalstva -

Osnovni podatki o prebivalstvu, kjer se objavljajo absolutni podatki na ravni Slovenije in tudi na ravni nižjih prostorskih enot.

 

Struktura kmetijskih gospodarstev (Metodološko pojasnilo SURS:

https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8225

 

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev in rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev (vzorčna raziskovanja med dvema popisoma) oziroma Popis kmetijstva (vsakih deset let).

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za Slovenijo so povzeti iz spletne strani SURS Si-stat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.

 

Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje). Izračunan je kot delež in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. Ti podatki so povzeti iz spletne strani Eurostat.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površina njiv

ha

SURS - SiStat: Tabela 1502401S: Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno

2000–2020

Končni podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

Letno

16. 4. 2021

Da

Prebivalstvo – 1. januar

število

SURS - SiStat:

Tabela H129S: Prebivalstvo, naravno in selitveno gibanje, Slovenija, letno

2000–2019

Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom.

dvakrat letno

16. 4. 2021

Da

SURS: Prva objava, končni podatki (29. 4. 2021): »1. januarja 2021 v Sloveniji 2.108.977 prebivalcev ali 0,6 % več kot eno leto prej«

2020

Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom.

dvakrat letno

10. 5. 2021

Da

Raba kmetijskih zemljišč v Sloveniji

%

Eurostat:

Tabela 'ef_lus_main': Main farm land use by NUTS 2 regions

2000, 2010, 2016

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016)

Ob popisu

16 .4. 2021

Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo od podatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji

%

Eurostat:

Tabela 'ef_lus_main': Main farm land use by NUTS 2 regions

2000, 2010, 2016

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016)

Ob popisu

16 .4. 2021

Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice.

 

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 2, 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

 

Metodologija zbiranja podatkov:

Metapodatki – statistični podatki o rastlinski pridelavi (Crop Production Statistics: 

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cp_esms.htm):

Podatki o rabi njivskih površin v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali NUTS 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

 

Metapodatki – prebivalstvo (Population:

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_pop_esms.htm):

Podatke o številu prebivalcev na Eurostat posredujejo države članice. Priporočena opredelitev je običajno prebivajoče prebivalstvo“ in predstavlja število prebivalcev določenega območja na dan 1. januarja zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). Vendar pa lahko prebivalstvo, ki ga države posredujejo, temelji bodisi na podatkih zadnjega popisa, prilagojenih s komponentami sprememb prebivalstva, proizvedenih od zadnjega popisa, bodisi na podlagi registrov prebivalstva.

 

Metapodatki – statistični podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev (Farm Structure Survey: 

https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ef_esms.htm):

Popis kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje s katerim se po enaki metodologiji v vseh državah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

 

Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za države članice Evropske unije so povzeti iz spletne strani Eurostat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.

Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.

Prikazana je tudi povprečna površina njiv na kmetijsko gospodarstvo v državah EU-28, ki je izračunana kot količnik med površino njiv in številom kmetijskih gospodarstev v letih 2000–2010 in 2016.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površina njiv v državah članicah EU

ha

Eurostat:

Tabela 'ef_m_farmleg': Farm indicators by agricultural area, type of farm, standard output, legal form and NUTS 2 regions

 

2000

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu.

enkrat letno

16. 4. 2021

Da, podatki so primerljivi. V letu 2019 manjka podatek o površini njiv za Portugalsko, tako da je skupna površina njiv  na ravni držav EU–28 za leto 2019 nekoliko manjša.

Prebivalstvo v državah članicah EU – 1. januar

število

Eurostat:

Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region

2000–2019

Predvidoma marca do aprila tekočega leta za prejšnje leto.

enkrat letno

16 .4. 2021

Da podatki za Slovenijo so primerljivi s podatkovno bazo SI-stat. Izjema je podatek o številu prebivalcev v letu 2008, kjer prihaja do majhnih razlik zaradi spremembe metodologije. Za Slovenijo je uporabljen v preračunih podatek iz SI-stat baze.

Raba kmetijskih zemljišč v državah članicah EU

%

Eurostat:

Tabela 'ef_lus_main': Main farm land use by NUTS 2 regions

2000, 2010, 2016

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016)

Ob popisu

16 .4. 2021

Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo od podatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov.

Število kmetijskih gospodarstev v državah članicah EU

število

Eurostat:

Tabela 'ef_lus_main': Main farm land use by NUTS 2 regions

2000, 2010, 2016

Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016)

Ob popisu

16 .4. 2021

Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice.

Datum zajema podatkov