Ključno sporočilo
Bad

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

V letu 2021 so bile letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca na urbanih merilnih mestih nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. V Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini so povišane ravni arzena, kadmija in svinca preko celega leta povezane predvsem z delovanjem okoliške industrije. Povprečne letne vrednosti arzena in kadmija so na merilnem mestu Žerjav višje kot na drugih merilnih mestih a ne presegajo predpisanih standardov kakovosti. V letu 2021 je bila prvič odkar od leta 2009 izvajamo meritve v Žerjavu presežena mejna vrednost za svinec.

 


Kazalec prikazuje kemijsko sestavo delcev PM10, vsebnost benzo(a)pirena in kovin v delcih PM10.

Atmosferski delci PM10 so kompleksna mešanica organskih in anorganskih komponent in so vpleteni v številne procese, sodelujejo pri različnih kemijskih in fizikalnih pretvorbah v onesnaženi atmosferi in pri nastanku kislega dežja, vplivajo na vidnost in električne lastnosti atmosfere. Raven in sestava je odvisna predvsem od virov (naravnih in antropogenih) ter od meteoroloških pojavov. Podatke o onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom in s kovinami dobimo s kemijsko analizo delcev.

Benzo(a)piren (BaP) je policiklična aromatska spojina PAO s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere so značilni slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter posledično visok izpust delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vplivom na kognitivni razvoj otrok.

Viri izpustov kovin v zrak so naravni in antropogeni. Največji antropogeni viri onesnaženja zraka so energetski objekti v širšem pomenu, kot so industrija, promet, pridobivanje in predelava rud (npr. svinec (Pb), živo srebro (Hg)). Kovine se sproščajo v zrak v obliki delcev in pare.

Nekatere  kovine so v določenih ravneh za človeka življenjsko pomembne (železo), druge pa toksične (živo srebro (Hg), svinec (Pb), kadmij (Cd)). Arzen (As), kadmij (Cd), nikelj (Ni) in svinec (Pb) so kovine, ki škodljivo učinkujejo na zdravje ljudi in na okolje, zato so za njih predpisane ciljne letne vrednosti.


Grafi

Slika ZR17-1: Povprečne koncentracije arzena v delcih PM10 na izbranih merilnih mestih, 2008-2021
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2021

Prikaži podatke
CE bolnica [ng/m3] LJ Bežigrad [ng/m3] LJ Biotehniška [ng/m3] MB Titova [ng/m3] NG Grčna [ng/m3] Iskrba [ng/m3] Žerjav [ng/m3] ciljna vrednost
2008 0,73 1,20 0,73 6
2009 0,47 0,61 0,40 2,70 6
2010 0,48 0,80 0,33 2,20 6
2011 0,58 0,76 0,45 1,90 6
2012 0,56 0,66 0,38 2 6
2013 0,65 0,48 0,29 1,70 6
2014 0,42 0,61 0,30 1,90 6
2015 0,50 0,58 0,31 2,10 6
2016 0,53 0,40 0,44 0,23 1,90 6
2017 0,55 0,44 0,48 0,26 1,30 6
2018 0,48 0,42 0,49 0,26 1,70 6
2019 0,42 0,35 0,35 0,22 2,10 6
2020 0,38 0,30 0,34 0,17 1,40 6
2021 0,37 0,33 0,32 0,24 0,18 2,30 6
Slika ZR17-2: Povprečne koncentracije kadmija v delcih PM10 na izbranih merilnih mestih, 2008-2021
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2021

Prikaži podatke
CE bolnica [ng/m3] LJ Bežigrad [ng/m3] LJ Biotehniška [ng/m3] MB Titova [ng/m3] NG Grčna [ng/m3] Iskrba [ng/m3] Žerjav [ng/m3] mejna vrednost
2008 0 0 0,76 0,38 0 0,13 0 5
2009 0 0 0,22 0,27 0 0,10 2,60 5
2010 0 0 0,26 0,31 0 0,11 4,40 5
2011 0 0 0,47 0,55 0 0,26 2,50 5
2012 0 0 0,25 0,24 0 0,11 1,50 5
2013 0 0 0,28 0,24 0 0,08 2,50 5
2014 0 0 0,22 0,22 0 0,09 2,70 5
2015 0 0 0,23 0,20 0 0,08 4,90 5
2016 0,95 0 0,22 0,19 0 0,07 5,70 5
2017 0,38 0 0,19 0,17 0 0,07 1,90 5
2018 0,39 0,25 0,19 0 0,08 1,90 5
2019 0,52 0,18 0 0,16 0 0,06 1,30 5
2020 0,64 0,25 0 0,18 0 0,08 2,80 5
2021 0,34 0,20 0 0,13 0,12 0,06 2,70 5
Slika ZR17-3: Povprečne koncentracije niklja v delcih PM10 na izbranih merilnih mestih, 2008-2021
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2021

Prikaži podatke
CE bolnica [ng/m3] LJ Bežigrad [ng/m3] LJ Biotehniška [ng/m3] MB Titova [ng/m3] NG Grčna [ng/m3] Iskrba [ng/m3] Žerjav [ng/m3] mejna vrednost
2008 0 0 6,70 3,50 0 3,30 0 20
2009 0 0 5,20 2,40 0 2,60 1,70 20
2010 0 0 4,50 3 0 1,80 1,80 20
2011 0 0 7,20 3,20 0 2,30 2,40 20
2012 0 0 5,70 3,80 0 2,40 2,40 20
2013 0 0 6,45 3,42 0 2,32 2,80 20
2014 0 0 3,30 2 0 1 1,90 20
2015 0 0 3,60 1,60 0 0,88 2,70 20
2016 1,60 0 2,60 1,60 0 0,83 1,20 20
2017 1,60 0 2,80 1,80 0 0,78 1,10 20
2018 1,50 3,60 1,70 0 0,96 1,30 20
2019 1,20 2,10 1,40 0 0,72 0,96 20
2020 1,20 1,40 1,40 0 0,87 0,92 20
2021 1,40 2,20 1,50 0,90 0,68 1,70 20
Slika ZR17-4: Povprečne koncentracije svinca v delcih PM10 na izbranih merilnih mestih, 2008-2021
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2021

Prikaži podatke
CE bolnica [ng/m3] LJ Bežigrad [ng/m3] LJ Biotehniška [ng/m3] MB Titova [ng/m3] NG Grčna [ng/m3] Iskrba [ng/m3] Žerjav [ng/m3] mejna vrednost
2008 0 0 14,20 13,90 0 3,90 0 500
2009 0 0 8,30 9,70 0 3,30 293 500
2010 0 0 8,30 11,70 0 3,30 254 500
2011 0 0 10,80 11,50 0 3,60 300 500
2012 0 0 7,40 10,50 0 2,90 252 500
2013 0 0 6,64 10,60 0 2,10 384 500
2014 0 0 5,60 25 0 2,30 329 500
2015 0 0 7,10 11,10 0 2 338 500
2016 7,50 0 6,10 7 0 6,10 351 500
2017 7,60 0 5,80 7,50 0 1,80 320 500
2018 7,40 12,70 8,40 0 2,10 400 500
2019 6,90 6,70 0 6,40 0 1,50 357 500
2020 7 7,10 0 6,40 0 1,60 437 500
2021 5,70 5,90 0 5,70 1,20 1,20 694 500
Slika ZR17-5: Povprečne koncentracije benzo(a)pirena v delcih PM10 na izbranih merilnih mestih
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2021

Prikaži podatke
LJ Bežigrad [ng/m3] LJ Biotehniška [ng/m3] MB Titova [ng/m3] Iskrba [ng/m3] NG Grčna [ng/m3] mejna vrednost
2009 0 0,87 0,92 0,23 0 1
2010 0 1,10 1,10 0,24 0 1
2011 0 1,10 1,10 0,23 0 1
2012 0 1,30 1,20 0,25 0 1
2013 0 1,10 1,10 0,20 0 1
2014 0 0,73 0,97 0,14 0 1
2015 0 1,30 1,10 0,19 0 1
2016 0 1,40 1,40 0,19 0 1
2017 0 1 1 0,16 0 1
2018 1 0 0,83 0,17 0,93 1
2019 1,20 0 0,73 0,12 0,95 1
2020 1,30 0 0,93 0,17 1,10 1
2021 0,95 0 0,69 0,16 1 1

Cilji

Predpisana ciljna letna vrednost za benzo(a)piren je 1 ng/m3, arzen je 6 ng/m3, za kadmij 5 ng/m3in za nikelj 20 ng/m3.

Za svinec je predpisana mejna letna vrednost za varovanje zdravja ljudi in sicer 500 ng/m3.


Meritve težkih kovin stalno izvajamo na petih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor Titova, Žerjav, Iskrba in Celje bolnica. V letu 2021 so bile letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca na vseh merilnih mestih razen Žerjava nižje od predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2021 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju.

V Žerjavu so povišani nivoji arzena, kadmija in svinca preko celega leta povezani predvsem z delovanjem okoliške industrije. Povprečne letne vrednosti arzena in kadmija so na merilnem mestu Žerjav višje kot na drugih merilnih mestih a ne presegajo predpisanih standardov kakovosti. V Žerjavu je bila v letu 2021 prvič odkar od leta 2009 izvajamo meritve presežena mejna vrednost za svinec. Povprečna letna vrednost svinca je bila v letu 2021 na tem merilnem mestu 694 ng/m3 (mejna vrednost znaša 500 ng/m3). Razlogov za povišane ravni svinca je lahko več. Iz poročil o emitiranih snoveh podjetja MPI-Reciklaža d.o.o iz Žerjava je razvidno, da so se v letu 2021 emisije svinca povišale za 50\% v primerjavi z letom 2020 in za več kot štirikrat v primerjavi z letom 2019. V letu 2021 se je izvajala tudi prenova glavne ceste v Žerjavu in tako obenem ni mogoče izključiti tudi resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje.

Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje. V letu 2021 so ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih nekoliko nižje kot leta 2020. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve benzo(a)pirena prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Poleg tega smo meritve v letu 2021 izvajali še v Mariboru, Novi Gorici in na Iskrbi.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06 ter 44/22-ZVO-2), Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18 ter 44/22-ZVO-2) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17 ter 44/22-ZVO-2).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka (DMKZ)

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: januar 2023

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje med 2009 in 2021

V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.9/11, 8/15 in 66/18 ter 44/22-ZVO-2) je Slovenija za spremljanje svinca, arzena, kadmija in niklja v zunanjem zraku razdeljena na dve območji (območje težke kovine in območje Zgornje Mežiške doline) in dve aglomeraciji (Ljubljana in Maribor).

Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve benzo(a)pirena na štirih merilnih mestih in težkih kovin na šestih merilnih mestih (v vsaki coni in aglomeraciji po eno v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ) v skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18 ter 44/22-ZVO-2), z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št. 56/06 ter 44/22-ZVO-2) in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17 ter 44/22-ZVO-2).

Glede na zakonodajo je potrebno meritve benzo(a)pirena  in težkihkovin v delcih PM10 izvajati v aglomeracijah. V letu 2021 se se meritve v aglomeracijah izvajale na merilnih mestih  za merilnih mesti Ljubljana - Bežigrad (U(B)- tip merilne postaje je mestno ozadje) in Maribor Titova (U(T)-tip merilne postaje je mestno prometni). V letu 2018 smo v Ljubljani meritve težkih kovin prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad.

V coni težke kovine (območje težke kovine obsega območje celotne Slovenije razen aglomeracij in območja Zgornje Mežiške doline, ki je zaradi svoje specifike izvzeta in se obravnava ločeno) se meritve težkih kovin izvajajo na merilnih mestih Celje bolnica (U(B)- tip merilne postaje je mestno ozadje), Nova Gorica Grčna (U(B)) in na Iskrbi (B (R(REG- R podeželski tip postaje, B označuje meritve ozadja in REG regionalno območje). Merilno mesto Iskrba leži v neobremenjenem okolju, proč od neposrednih, lokalnih virov onesnaženja zunanjega zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka.

V coni Območje Zgornje Mežiške doline se spremlja obremenjenosti okolja s strupenimi kovinami na merilnem mestu Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini, ki je tipa R(I) podeželsko industrijsko.

Raziskave onesnaženosti zraka s kovinami in benzo(a)pirenom potekajo kot meritve elementnih koncentracij v vzorcih delcev PM10.

Metodologija obdelave podatkov

Način vzorčenja poteka tako, da so bili filtri za vzorčenje delcev na merilnih mestih izpostavljeni vsak dan. Periodika analiziranih filtrov na onesnaževala v zraku, je odvisna od zahtev v zakonodaji.  Koncentracije benzo(a)pirena in kovin so za potrebe tega kazalca predstavljene po letih v enoti ng/m3.

Informacije o kakovosti

Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki. Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost:1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov