KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 11 od skupno 12 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 


Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem in ras po posameznih vrstah domačih živali v letu 2018
Viri:

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, 2019; Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, 2019, Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu, 2003

Prikaži podatke
Število pasem in ras po posameznih vrstah domačih živali v letu 2018
Avtohtone - skupaj [število] Avtohtone - ogrožene [število] Tradicionalne - skupaj [število] Tradicionalne ogrožene [število] Tujerodne - skupaj [število] Tujerodne ogrožene [število] Neopredeljene - skupaj Neopredeljene ogrožene Skupaj [število]
Kokoši 1 1 4 4 53 NP 0 0 58
Kunci 0 0 0 0 52 2 0 0 52
Govedo 1 1 2 0 22 NP 1 1 26
Konji 3 3 2 1 6 1 1 1 12
Race 0 0 0 0 14 NP 0 0 14
Gosi 0 0 0 0 9 NP 0 0 9
Ovce 4 4 1 1 0 0 1 1 6
Prašiči 1 1 3 3 1 1 0 0 5
Koze 1 1 2 2 1 0 0 0 4
Pure 0 0 0 0 3 NP 0 0 3
Čebele 1 0 0 0 0 0 0 0 1
Psi 1 1 NP NP NP NP 0 0 NP
Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2019

Prikaži podatke
Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avt. in trad pasem
ŠTAJERSKA KOKOŠ [število rejcev] DREŽNIŠKA KOZA [število rejcev] Bovška ovca [število rejcev] Istrska pramenka [število rejcev] Belokranjska pramenka [število rejcev] Jezersko-solčavska ovca [število rejcev] OVCE SKUPAJ [število rejcev] KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število rejcev] CIKASTO GOVEDO [število rejcev] Posavski konj [število rejcev] Slovenski hladnokrvni konj [število rejcev] Lipicanski konj [število rejcev] KONJI SKUPAJ [število rejcev]
2004 9 16 23 5 17 122 167 30 189 123 589 87 799
2005 5 19 26 5 21 119 171 46 220 148 647 81 876
2006 3 19 28 5 21 115 169 47 237 151 648 80 879
2007 3 17 26 5 22 139 192 51 237 163 636 85 884
2008 2 17 25 4 18 136 183 48 226 161 616 83 860
2009 0 14 20 4 15 125 164 34 186 136 464 69 669
2010 1 13 18 5 13 124 160 32 176 121 378 55 554
2011 0 13 18 6 13 125 162 30 170 117 370 54 541
2012 0 14 18 3 13 102 136 35 178 89 287 47 423
2013 0 15 19 4 15 98 136 32 196 98 305 51 454
2014 0 15 18 3 14 102 137 34 223 97 287 51 435
2015 5 15 16 3 13 78 110 33 201 72 153 41 266
2016 7 17 16 3 17 93 129 50 259 89 189 47 325
2017 7 18 18 3 18 93 132 48 256 90 181 45 316
2018 8 20 20 3 18 94 135 47 257 45 179 91 315
2019 14 24 20 5 20 95 140 58 312 101 184 48 333
Slika KM16-3: Avtohtone pasme domačih živali, število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2019

Prikaži podatke
Število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila
ŠTAJERSKA KOKOŠ [število živali] DREŽNIŠKA KOZA [število živali] Bovška ovca [število živali] Istrska pramenka [število živali] Belokranjska pramenka [število živali] Jezersko-solčavska ovca [število živali] OVCE SKUPAJ [število živali] KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število živali] CIKASTO GOVEDO [število živali] Posavski konj [število živali] Slovenski hladnokrvni konj [število živali] Lipicanski konj [število živali] KONJI SKUPAJ [število živali]
2004 410 210 1353 661 439 3828 6281 292 434 368 1520 504 2392
2005 345 282 1531 602 587 4164 6884 487 535 441 1854 542 2837
2006 492 255 1681 802 614 4133 7230 489 650 488 2009 608 3105
2007 752 279 1506 731 668 4868 7773 592 784 536 2022 602 3160
2008 360 288 1543 752 588 4810 7693 566 829 567 2053 587 3207
2009 0 242 1480 696 447 4546 7169 430 770 525 1683 569 2777
2010 100 242 1505 667 430 4622 7224 459 780 513 1512 554 2579
2011 0 247 1475 643 443 4672 7233 404 756 530 1495 526 2551
2012 0 255 1608 542 406 3855 6411 471 905 492 1282 517 2291
2013 0 284 1622 590 421 3730 6363 399 934 536 1301 535 2372
2014 0 292 1614 585 469 3595 6263 585 1054 548 1248 536 2332
2015 418 333 1521 565 385 2956 5427 630 1086 470 777 504 1751
2016 601 372 1635 662 503 3275 6075 983 1451 617 992 539 2148
2017 581 395 1782 655 528 3408 6373 1004 1569 656 1008 519 2183
2018 711 410 1870 655 532 3385 6442 1058 1626 533 993 660 2186
2019 929 457 1864 686 553 3486 6589 1365 1993 734 1035 567 2336
Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija, 2018

Prikaži podatke
Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Lisasta [število] Rjava [število] Črno-bela [število] Šarole [število] Limuzin [število] Belgijska belo-plava [število] Cikasta [število] Ostale [število] Skupaj [število]
1967 94915 67823 4712 np np np 1405 505 169360
1972 108313 66690 8889 np np np 1581 107 185580
1975 106482 68305 11282 697 3407 np 1282 27 191482
1980 113077 63199 16646 7853 5770 np 423 np 206968
1985 126521 73505 20103 4700 2164 np 160 np 227153
1990 116642 56262 22672 3955 3481 np 42 np 203054
1991 118773 55461 23227 3502 3215 np 16 np 204194
1995 119260 45079 25468 4650 5784 123 170 np 200534
1998 121796 35676 27422 4463 11165 909 350 53 201834
1999 120353 32514 28697 3328 11080 3614 317 105 200008
2000 113827 29338 33257 2689 11564 6432 359 18 197484
2001 112161 27682 35410 2638 12727 7275 417 4 198314
2002 107764 24849 36409 2493 12703 7663 465 3 192349
2003 105512 22130 34784 2426 13374 7714 558 3 186501
2004 103030 19562 34283 2594 13551 8536 546 3 182105
2005 100651 17801 34555 2385 14001 7971 642 58 178064
2006 96601 16368 36355 2645 14042 6720 749 194 173674
2007 93295 15827 37387 2383 13894 5539 795 345 169465
2008 91713 15173 38716 2026 12251 4186 739 379 165183
2009 89740 14237 38553 2161 12101 3754 774 303 161623
2010 86919 13606 39561 2026 12515 3561 780 411 159379
2011 85048 12983 40594 2049 11976 3471 802 554 157477
2012 80896 12177 40476 2203 11541 2927 838 656 151714
2013 76311 10802 39634 1780 11577 2737 930 738 144509
2014 76633 10354 41053 1873 11737 2599 1001 929 146179
2015 76214 9952 42160 1861 12216 2724 1118 1044 147289
2016 72929 9021 40247 1759 13500 2721 1150 1474 142801
2017 66846 8112 38749 1643 12647 2406 1127 1658 133188
2018 63862 7761 38645 1446 13051 2155 1048 1936 129904
Slika KM16-5: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija, 2018

Prikaži podatke
Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Cikasta pasma [število]
1967 1405
1972 1581
1975 1282
1980 423
1985 160
1990 42
1991 16
1995 170
1998 350
1999 317
2000 359
2001 417
2002 465
2003 558
2004 546
2005 642
2006 749
2007 795
2008 739
2009 774
2010 780
2011 802
2012 838
2013 930
2014 1001
2015 1118
2016 1150
2017 1127
2018 1048

Cilji

  • ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah,
  • posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam in rasam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2018 redili eno raso in 190 različnih pasem ter linij lokalno prilagojenih tradicionalnih ter avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 12 pasem konj, 26 pasem goved, 5 pasem prašičev, 6 pasem ovc, 4 pasme koz, 58 pasem kokoši, 3 pasme pur, 14 pasem rac, 9 pasem gosi, 50 pasem ter dve liniji kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 12 avtohtonih in 14 tradicionalnih ter 3 ogrožene neopredeljene (bosanski planinski konj, istrsko govedo, oplemenjena bovška ovca), ostale (161) so bile tujerodne pasme in linije. Največ tujerodnih pasem in linij je pri kokoših (53), kuncih (52) in govedu (22). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj 4 pasme, 2 liniji kuncev, 1 pasma konj in 1 pasma prašičev, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo. Poleg prej omenjenih domačih živali smo redili tudi 1 avtohtono pasmo ter številne tujerodne pasme psov.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika in se povečuje. Ogroženih je 11 od skupno 14 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile 4 pasme kokoši, 3 pasme prašičev, 2 pasmi koz ter po 1 pasma konj in ovc. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 12 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2018 ogroženih 11, 4 pasme ovc, 3 pasme konj ter po 1 pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Ogrožena je tudi edina avtohtona pasma psov. Pritisku tujih pasem in rase čebel še najuspešneje kljubujejo pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. Med avtohtonimi domačimi živalmi je neogrožena le kranjska čebela, ocena ogroženosti za jezersko-solčavsko ovco, ki je bila ob prejšnji osvežitvi kazalca še neogrožena, se je v zadnjih letih poslabšala. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2019 je bilo v Sloveniji 11 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali in sicer 4 pasme ovc (6.589 živali), 3 pasme konj (2.336 živali) ter po ena pasma goveda (1.993 živali), kokoši (929 živali), koz (457 živali) in prašičev (1.365 živali) ter rasa kranjske čebele. V obdobju 2008-2019 se je število avtohtonih domačih živali zvišalo pri kokoših (+158 %), prašičih (+141 %), govedu (+140 %) in kozah (+59 %), ter zmanjšalo pri konjih (-27 %) in ovcah (-14 %). Leta 2019 je največ rejcev avtohtonih domačih živali redilo cikasto pasmo goveda (312), najmanj pa istrsko pramenko ovac (5). Število rejcev avtohtonih pasem domačih živali se je v obdobju 2008-2019 zmanjšalo, največ rejcev slovenske hladnokrvne pasme konj (-70 %). Zanimanje za rejo avtohtone pasme štajerske kokoši se je v primerjavi z letom 2008 nekoliko povečalo (iz 2 na 14 rej). Majhno število rejcev posamezne pasme predstavlja enega največjih tveganj za izgubo pasme.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko. V Sloveniji je bilo po podatkih SURS v obdobju 2017-2019 več kot 10.000 čebelarjev in v letu 2016 167.000 čebeljih družin.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalnih pasem lisaste in še bolj rjave hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 1991 do leta 2018 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 73 % in lisaste za 46 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2018 povečalo za 65-krat, kljub temu pa je njihov delež še vedno manjši od 1 %.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se je stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšalo oziroma se vsaj ne poslabšuje tako hitro kot prej. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število hitro zmanjšuje.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02) in Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji(Uradni list RS, št. 90/04).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Pasme in rase domačih živali so bile razdeljene glede na poreklo (avtohtone, tradicionalne in tujerodne) in ogroženost (ogrožene in razširjene). Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti je ocenjena z ocenami od 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 3 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 4 pa kot neogrožene. Stopnjo ogroženosti smo v letu 2018 ocenili tudi pri tujerodnih pasmah, ki so pod slovenskim rejskim in selekcijskim nadzorom. Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev na osnovi zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zajete so vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.

Izvorna baza podatkov
Centralna podatkovna zbirka GOVEDO
Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1967-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Kazalec smo obnovili v oktobru 2019. Izvorni podatki, ki smo jih uporabili so bili na primarnem viru obdelani na dan 31.12.2018 (Centralna podatkovna zbirka GOVEDO)

Izvorna baza podatkov
Register pasem z zootehniško oceno
Skrbnik podatkov

Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Javna služba nalog genske banke v živinoreji

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2004 - 2019
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Register živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila - reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Skrbnik podatkov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske  trge in razvoj podeželja.

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2004 - 2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Centralni podatkovni zbirki GOVEDO je registriranih več kakor 95 % goved v Sloveniji, predvsem pa so registrirane vse rodovniške živali. Podatki o številu rejcev in živali posameznih pasem, navajamo na osnovi zahtevkov za rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, v katerem so zajete vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
                  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi.
                  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
                  Relevantnost: 1
                  Točnost: 1
                  Časovna primerljivost: 1
                  Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura