KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 14 od skupno 15 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 


Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem in ras po posameznih vrstah rejnih živali v letu 2023
Viri:

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali, 2023.

Prikaži podatke
Avtohtone - skupaj [število] Avtohtone - ogrožene [število] Tradicionalne - skupaj [število] Tradicionalne ogrožene [število] Tujerodne - skupaj [število] Tujerodne ogrožene [število] Neopredeljene - skupaj Neopredeljene ogrožene Skupaj [število]
Kokoši 1 1 4 4 53 0 0 0 58
Kunci 0 0 0 0 52 2 0 0 52
Govedo 1 1 2 0 22 0 1 1 26
Konji 4 4 2 2 6 1 1 1 12
Race 0 0 0 0 14 0 0 0 14
Gosi 0 0 0 0 9 0 0 0 9
Ovce 5 5 0 0 0 0 1 1 6
Prašiči 1 1 3 3 1 1 0 0 5
Koze 1 1 2 2 1 0 0 0 4
Pure 0 0 0 0 3 0 0 0 3
Čebele 1 0 0 0 0 0 0 0 1
Psi 1 1 0 0 0 0 0 0 0
Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2023.

Prikaži podatke
KONJI SKUPAJ [število rejcev] Lipicanski konj [število rejcev] Slovenski hladnokrvni konj [število rejcev] Posavski konj [število rejcev] CIKASTO GOVEDO [število rejcev] KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število rejcev] OVCE SKUPAJ [število rejcev] Jezersko-solčavska ovca [število rejcev] Belokranjska pramenka [število rejcev] Istrska pramenka [število rejcev] Bovška ovca [število rejcev] DREŽNIŠKA KOZA [število rejcev] ŠTAJERSKA KOKOŠ [število rejcev]
2004 799 87 589 123 189 30 167 122 17 5 23 16 9
2005 876 81 647 148 220 46 171 119 21 5 26 19 5
2006 879 80 648 151 237 47 169 115 21 5 28 19 3
2007 884 85 636 163 237 51 192 139 22 5 26 17 3
2008 860 83 616 161 226 48 183 136 18 4 25 17 2
2009 669 69 464 136 186 34 164 125 15 4 20 14 0
2010 554 55 378 121 176 32 160 124 13 5 18 13 1
2011 541 54 370 117 170 30 162 125 13 6 18 13 0
2012 423 47 287 89 178 35 136 102 13 3 18 14 0
2013 454 51 305 98 196 32 136 98 15 4 19 15 0
2014 435 51 287 97 223 34 137 102 14 3 18 15 0
2015 266 41 153 72 201 33 155 78 13 3 16 15 5
2016 325 47 189 89 259 50 197 93 17 3 16 17 7
2017 316 45 181 90 256 48 200 93 18 3 18 18 7
2018 315 45 179 91 257 46 202 94 18 3 20 20 8
2019 333 48 184 101 310 55 205 93 19 5 20 24 14
2020 338 42 184 112 317 50 192 90 17 4 18 22 9
2021 358 43 193 122 346 47 197 91 18 4 18 27 12
2022 367 45 195 127 373 50 209 101 18 5 18 31 11
Slika KM16-3: Avtohtone pasme domačih živali, število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2023

Prikaži podatke
KONJI SKUPAJ [število živali] Lipicanski konj [število živali] Slovenski hladnokrvni konj [število živali] Posavski konj [število živali] CIKASTO GOVEDO [število živali] KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število živali] OVCE SKUPAJ [število živali] Jezersko-solčavska ovca [število živali] Belokranjska pramenka [število živali] Istrska pramenka [število živali] Bovška ovca [število živali] DREŽNIŠKA KOZA [število živali] ŠTAJERSKA KOKOŠ [število živali]
2004 2392 504 1520 368 434 292 6281 3828 439 661 1353 210 410
2005 2837 542 1854 441 535 487 6884 4164 587 602 1531 282 345
2006 3105 608 2009 488 650 489 7230 4133 614 802 1681 255 492
2007 3131 573 2022 536 784 592 7773 4868 668 731 1506 279 752
2008 3168 548 2053 567 829 566 7693 4810 588 752 1543 288 360
2009 2715 507 1683 525 770 430 7169 4546 447 696 1480 242 0
2010 2571 546 1512 513 780 459 7224 4622 430 667 1505 242 100
2011 2540 515 1495 530 756 404 7233 4672 443 643 1475 247 0
2012 2291 517 1282 492 905 471 6411 3855 406 542 1608 255 0
2013 2372 535 1301 536 934 399 6363 3730 421 590 1622 284 0
2014 2332 536 1248 548 1054 585 6263 3595 469 585 1614 292 0
2015 1751 504 777 470 1086 630 7565 2956 385 565 1521 333 418
2016 2148 539 992 617 1451 983 8718 3275 503 662 1635 372 601
2017 2331 517 1008 656 1569 1004 8928 3408 528 655 1782 395 581
2018 2346 533 993 660 1626 1058 9011 3385 532 655 1870 410 711
2019 2489 565 1023 729 1935 1319 9168 3437 534 676 1864 453 929
2020 2603 499 1066 780 2010 1327 8955 3362 542 632 1841 441 628
2021 2847 515 1148 878 2254 1406 9706 3623 581 625 1909 495 621
2022 3021 526 1189 954 2512 1727 10626 4162 625 639 1963 564 647
Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2023.

Prikaži podatke
Lisasta [število] Rjava [število] Črno-bela [število] Šarole [število] Limuzin [število] Belgijska belo-plava [število] Cikasta [število] Ostale [število] Skupaj [število]
1967 94915 67823 4712 0 0 0 1405 505 169360
1972 108313 66690 8889 0 0 0 1581 107 185580
1975 106482 68305 11282 697 3407 0 1282 27 191482
1980 113077 63199 16646 7853 5770 0 423 0 206968
1985 126521 73505 20103 4700 2164 0 160 0 227153
1990 116642 56262 22672 3955 3481 0 42 0 203054
1991 118773 55461 23227 3502 3215 0 16 0 204194
1995 119260 45079 25468 4650 5784 123 170 0 200534
1998 121796 35676 27422 4463 11165 909 350 53 201834
1999 120353 32514 28697 3328 11080 3614 317 105 200008
2000 113827 29338 33257 2689 11564 6432 359 18 197484
2001 112161 27682 35410 2638 12727 7275 417 4 198314
2002 107764 24849 36409 2493 12703 7663 465 3 192349
2003 105512 22130 34784 2426 13374 7714 558 3 186501
2004 103030 19562 34283 2594 13551 8536 546 3 182105
2005 100651 17801 34555 2385 14001 7971 642 58 178064
2006 96601 16368 36355 2645 14042 6720 749 194 173674
2007 93295 15827 37387 2383 13894 5539 795 345 169465
2008 91713 15173 38716 2026 12251 4186 739 379 165183
2009 89740 14237 38553 2161 12101 3754 774 303 161623
2010 86919 13606 39561 2026 12515 3561 780 411 159379
2011 85048 12983 40594 2049 11976 3471 802 554 157477
2012 80896 12177 40476 2203 11541 2927 838 656 151714
2013 76311 10802 39634 1780 11577 2737 930 738 144509
2014 76633 10354 41053 1873 11737 2599 1001 929 146179
2015 76214 9447 42160 1861 12216 2724 1118 1549 147289
2016 72929 8710 40247 1759 13500 2721 1150 1474 142490
2017 66846 8112 38749 1643 12647 2406 1127 1658 133188
2018 63862 7761 38645 1446 13051 2155 1048 1936 129904
2019 61793 7527 38581 1490 13375 1977 1021 1931 127938
2020 58828 7235 39306 1390 13346 1837 1087 2171 125149
2021 58469 6984 39292 1343 13945 1849 1134 2116 125421
2022 53010 6076 37370 1296 12802 1647 1052 2474 115594
Slika KM16-5: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri:

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2023.

Prikaži podatke
Cikasta pasma [število]
1967 1405
1972 1581
1975 1282
1980 423
1985 160
1990 42
1991 16
1995 170
1998 350
1999 317
2000 359
2001 417
2002 465
2003 558
2004 546
2005 642
2006 749
2007 795
2008 739
2009 774
2010 780
2011 802
2012 838
2013 930
2014 1001
2015 1118
2016 1150
2017 1127
2018 1048
2019 1021
2020 1087
2021 1134
2022 1052
2023

Cilji

  • ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah,
  • posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam in rasam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2022 redili eno raso in 190 različnih pasem ter linij lokalno prilagojenih tradicionalnih ter avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 12 pasem konj, 26 pasem goved, pet pasem prašičev, šest pasem ovc, štiri pasme koz, 58 pasem kokoši, tri pasme pur, 14 pasem rac, devet pasem gosi, 50 pasem ter dve liniji kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 15 avtohtonih in 13 tradicionalnih ter dve ogrožene neopredeljene (istrsko govedo, oplemenjena bovška ovca), ostale (160) so bile tujerodne pasme in linije. Največ tujerodnih pasem in linij je pri kokoših (53), kuncih (52) in govedu (22). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj štiri pasme, dve liniji kuncev, ena pasma konj in ena pasma prašičev, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo. Poleg prej omenjenih domačih živali smo redili tudi eno avtohtono pasmo ter številne tujerodne pasme psov.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika in se povečuje. Ogroženih je 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile štiri pasme kokoši, tri pasme prašičev, dve pasmi koz ter dve pasmi konj. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 15 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2022 ogroženih 14, pet pasem ovc, štiri pasme konj ter po ena pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Ogrožena je tudi edina avtohtona pasma psov. Pritisku tujih pasem in rase čebel še najuspešneje kljubujejo pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. Med avtohtonimi domačimi živalmi je neogrožena le kranjska čebela, ocena ogroženosti za jezersko-solčavsko ovco in oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco pa se je v zadnjih letih poslabšala. Izboljšanje ocene ogroženosti smo zabeležili pri oplemenjeni bovški ovci. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 15 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali, in sicer pet pasem ovc (10.626 živali), štiri pasme konj (3.021 živali) ter po ena pasma goveda (2.512 živali), kokoši (647 živali), koz (564 živali) in prašičev (1.727 živali) ter rasa kranjske čebele.

V obdobju 2017–2022 se je število avtohtonih domačih živali zvišalo pri prašičih (+72 %), govedu (+60 %), kozah (+43 %), konjih (+30 %), ovcah (+19 %) in kokoših (+11 %), ter zmanjšalo pri populaciji Istrske pramenke (–2 %). Leta 2022 je največ rejcev avtohtonih domačih živali redilo cikasto pasmo goveda (373), najmanj pa istrsko pramenko ovac (5). Število rejcev avtohtonih pasem domačih živali se je v obdobju 2017–2022 povečalo, največje povečanje štejemo pri številu rejcev drežniške koze (+72 %). Zanimanje za rejo avtohtone pasme posavskega konja se je v primerjavi z letom 2017 povečalo (+41 %), prav tako tudi število rejcev istrske pramenke (iz 3 na 5 rej) in število rejcev štajerske kokoši (iz 7 na 11 rej). Majhno število rejcev posamezne pasme predstavlja enega največjih tveganj za izgubo pasme.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko. V Sloveniji je bilo po podatkih Uprave republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin leta 2022 registriranih 11.359 čebelarjev, ki so v 15.770 čebelnjakih gojili skupno 213.476 čebeljih družin.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalnih pasem lisaste in še bolj rjave hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 2000 do leta 2022 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 79 % in lisaste za 53 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2022 povečalo za 65-krat, kljub temu pa je njihov delež še vedno manjši od 1 %. Drugi primer doslednega rejskega dela pa je pasma krškopoljskega prašiča katerega populacija se je v obdobju od leta 2004 do 2022 povečala za 49-krat.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se je stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšalo oziroma se vsaj ne poslabšuje tako hitro kot prej. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število hitro zmanjšuje.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki navajajo število tradicionalnih, avtohtonih in drugih pasem na Slovenskem območju, število rejcev, ki redi pasme ter stalež populacije. Podatki o staležu in številu rejcev goveda izvirajo iz Centralne podatkovne zbirke GOVEDO, ki so prikazani s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, saj je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Podatki o številu rejcev in živali drugih rejnih živali, kot so konji in drobnica pa so pridobljeni deloma iz registra pasem z zootehniško oceno, javne službe genske banke v živinoreji ter seznama zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila iz evidenc Ministrstva za Kmetijstvo, gozdarstva in prehrano.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Pasme in rase domačih živali so bile razdeljene glede na poreklo (avtohtone, tradicionalne in tujerodne) in ogroženost (ogrožene in razširjene). Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti ocenjena z ocenami 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 3 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 4 pa kot neogrožene. Stopnjo ogroženosti smo v letu 2022 ocenili tudi pri tujerodnih pasmah, ki so pod slovenskim rejskim in selekcijskim nadzorom. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev na osnovi zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zajete so vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Število pasem, rej in živali

število

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO

https://www.govedo.si/

1967 - 2022

Sprotna poizvedba v podatkovni bazi

Mesečna

12.5.2023

Število pasem, rej in živali

število

Register pasem z zootehniško oceno

(https://podatki.gov.si/dataset/register-pasem-z-zootehnisko-oceno)

2018 - 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

18.5.2023

Število pasem, rej in živali

število

Javna služba nalog genske banke v živinoreji

(https://www.genska-banka.si/register-pasem/)

2018 – 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

17.5.2023

Število rejcev

število

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

2018 - 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

19.5.2023

Število prvih osemenitev plemenic

število

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija

(https://www.govedo.si/rezultati-prireje-mleka/)

2018 - 2023

Marca v tekočem letu za prejšnje leto

Letna

22.5.2023

Število, rej in živali

število

PROGRAM VARSTVA BIOTSKE

RAZNOVRSTNOSTI V SLOVENSKI

ŽIVINOREJI

(https://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2023/04/KoncnoPorocilo_2022.pdf)

2022

Februarja v tekočem letu za prejšnje leto

Letna

24.5.2023

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura