Ključno sporočilo
Good

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 28.612 ton. V letu 2020 je bila poraba N iz mineralnih gnojil 27.692 t. S tem je bila ciljna vrednost dosežena (manj kot 28.000 t N na leto). Z izjemo leta 2019 je bila ciljna vrednost za leto 2020 dosežena tudi v vseh posameznih letih obdobja 2016–2020.


Kazalec racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom je opisan s porabo dušika iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin. Bistvo prizadevanj na tem področju je z učinkovito rabo mineralnih in živinskih gnojil zmanjšati porabo dušika iz mineralnih gnojil. Manjša poraba dušika iz mineralnih gnojil pomeni manj izpustov didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, pa tudi manj posrednih izpustov didušikovega oksida. Kazalec »racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom« je definiran z letno porabo N iz mineralnih gnojil na ravni države. Prednost kazalca je v njegovi enostavnosti in jasnosti. Gre za podatke, ki jih zbira in neposredno poroča Statistični urad republike Slovenije. Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu KM02 Poraba mineralnih gnojil, ki sodi v osnoven nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).


Grafi

Slika PO14-1: Poraba dušika iz mineralnih gnojil v obdobju 2005–2020 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Statistični urad RS

Prikaži podatke
Vrednosti kazalca v obdobju 2005–2020 [1000 t/leto] Ciljne vrednosti kazalca [1000 t/leto]
2005 29,17
2006 30,38
2007 29,61
2008 25,04
2009 28,20
2010 27,49
2011 27,13
2012 26,30 26,30
2013 27,26 26,51
2014 28,61 26,73
2015 28,32 26,94
2016 27,10 27,15
2017 27,08 27,36
2018 27,29 27,58
2019 28,05 27,79
2020 27,69 28

Cilji

Ciljna vrednost*1 porabe dušika iz mineralnih gnojil za leto 2020 je 28.000 t N/leto.

Opomba:

*1   Cilj iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030.


Na porabo dušika iz mineralnih gnojil vplivajo številni dejavniki, od razpoložljivosti in rabe drugih virov dušika (živinska gnojila, komposti, digestati, blata čistilnih naprav), do setvene strukture in z njo povezanimi potrebami rastlin po dušiku. Na potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil je mogoče vplivati tudi s kmetijskimi praksami, ki zmanjšujejo izgube dušika v okolje. S porabo dušika iz mineralnih gnojil je bilo v letu 2020 povezanih 9,6 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu. Gre za neposredne izpuste didušikovega oksida iz kmetijskih zemljišč, ki so posledica gnojenja z mineralnimi gnojili, pa tudi za posredne izpuste, ki so posledica uhajanja dušikovih spojin v vode in zrak.

V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala (podatki niso grafično predstavljeni). Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 28.612 ton. V letu 2020 je bila poraba N iz mineralnih gnojil 27.692 t. S tem je bila ciljna vrednost dosežena (manj kot 28.000 t N na leto). Ciljna vrednost za leto 2020 je bila dosežena tudi v posameznih letih obdobja 2016–2020, vrednost je bila nekoliko (približno 0,2 %) presežena le v letu 2019.

K zmanjševanju in kasneje obvladovanju porabe dušika mineralnih gnojil je v Sloveniji prispevala učinkovitejša raba dušika iz mineralnih in organskih gnojil. Kljub podobni porabi dušika iz mineralnih gnojil se količina dušika v pridelkih kmetijskih rastlin povečuje, od leta 1990 s trendom 480 ton na leto. Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju izpustov na tem področju tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. Doseganje cilja je v velikem obsegu odvisno od zainteresiranosti kmetov za vključevanje v Ekološko kmetovanje in zahteve KOPOP, od uspešnosti kmetijskega izobraževalnega sistema ter javne kmetijske svetovalne službe. Na porabo N iz mineralnih gnojil vplivata tudi cena mineralnih gnojil in razmerja med ceno gnojil in odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke o porabi dušika iz mineralnih gnojil zbira in objavlja SURS. Način zbiranja je opisan v metodoloških pojasnilih*2.

Metodologija obdelave podatkov:

Poseben izračun kazalca ni potreben.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, N

t

SURS

Tabela 1517001S:
Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, Slovenija, letno

2005-2020

avgusta za predpreteklo leto

enkrat letno

23. 09. 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opomba:

*2   http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7798

Datum zajema podatkov