KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro. Izboljšanje stanja je med drugim posledica upada koncentracij hranilnih snovi v morju in vodotokih zaradi nadgradnje ali izgradnje kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav v zaledju, ukrepov za zmanjševanje rabe fosfatov v detergentih, kot tudi upada pretokov rek, ki se iztekajo v Tržaški zaliv.


Klorofil je ime za skupino zelenih barvil, ki sodelujejo pri fotosintezi. V dokumentu je obravnavan klorofil a, kot glavno fotosintezno barvilo, ki ga vsebujejo vsi fotoavtotrofni organizmi (cianobakterije, alge in rastline). Koncentracija klorofila a je dober pokazatelj biomase fitoplanktona v morski vodi. Fitoplankton se na obremenjevanje vodnega telesa s hranilnimi snovmi odziva s povečano rastjo, tako da se pri večjih obremenitvah koncentracija klorofila a poveča.

Koncentracija klorofila a je v svetu široko uporabljen in priznan indikator evtrofikacijskega pritiska. Klorofila a je tudi eden izmed elementov za vrednotenje stanja morja v skladu z evropskima okvirnima direktivama za varovanje in upravljanje voda in morskega okolja (Vodna direktiva 2000/60/ES in Okvirna direktiva o morski strategiji 2008/56/ES s spremembami) ter s slovensko zakonodajo. Vrednotenje ekološkega stanja (ES) v skladu z vodno direktivo predstavlja ugotavljanje spremenjenosti strukture in funkcije ekosistema v primerjavi z naravnimi – referenčnimi razmerami. Glede na ekološko kakovost se vodno telo razvrsti v enega izmed petih razredov kakovosti ekološkega stanja (MOP, 2016). Biomasa fitoplanktona lahko predstavlja tudi enega izmed kazalcev za spremljanje učinkovitosti ukrepov, namenjenih zmanjšanju vnosa hranilnih snovi v morje.

Kazalec prikazuje povprečne letne koncentracije klorofila a v površinskem sloju slovenskega morja, s katerimi vrednotimo ES.


Grafi

Slika MR04-1: Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a (Chl a) v površinskemu sloju izbranih vzorčnih mest v slovenskem morju
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2021 (15. 03. 2021)

Opomba:

Vrisane so meje med dobrim in zmernim ekološkim stanjem (D/Z ES) ter zelo dobrim in dobrim ekološkim stanjem (ZD/D ES).

Prikaži podatke
merilno mesto Enota 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
J Tržaški zaliv (F) µg/l 0,93 0,89 1,07 0,93 1,37 1,14 0,80 1,02 1,17 1,01 1,28 0,94 0,29 0,67 0,51 0,58 0,93 0,43 0,41 0,56 0,58 0,60 0,61 0,55 0,37 0,33 0,56
osrednji Tržaški zaliv (CZ) µg/l 1,10 1,06 1,29 1,08 1,34 1,19 1,54 1,27 1,47 0,84 1,24 1,18 0,40 0,80 0,62       0,53 0,64 0,88 0,75 0,72 0,69 0,41 0,44 0,81
ZD/D ES µg/l 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64 0,64
D/Z ES µg/l 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50 1,50
Slika MR04-2: Lokacije vzorčnih mest za meritve koncentracij klorofila a v sklopu državnega monitoringa na območju slovenskega morja
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje; Geodetska uprava RS, 2021 (25. 05. 2021)

Opomba:

Posebej so prikazana vzorčna mesta in ocena ekološkega stanja (ES) obalnega morja na podlagi fitoplanktona v obdobju 2016–2019.

 

Prikaži podatke

Cilji

  •          Koncentracije klorofila a niso na ravneh, ki kažejo na škodljive učinke evtrofikacije;
  •          ohranjanje dobrega ekološkega stanja obalnega morja;
  •          ohranjanje dobrega okoljskega stanja morskih voda;
  •          varovanje morskega okolja;
  •          ohranjanje primerne količine hranilnih snovi v obalnem morju;
  •          ohranjanje in vzdržno uporabljanje oceanov, morij in morskih virov za trajnostni razvoj;
  •          trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.

Prekomerna obremenitev morja s hranilnimi snovmi ima lahko različne negativne posledice. Zaradi povišanih koncentracij hranilnih snovi se lahko fitoplankton prekomerno namnoži, tudi do razsežnosti, ko govorimo o škodljivih cvetenjih. Povišana biomasa fitoplanktona povzroči zmanjšano prosojnost vode, kar lahko vpliva na spodnjo mejo uspevanja morskih cvetnic in makrofitskih alg, posledično pa ima negativen vpliv tudi na živalske združbe, ki so vezane na prizadete habitate. Po drugi strani odmiranje in razkroj fitoplanktonske biomase lahko privede do lokalnega pomanjkanja kisika v pridnenem sloju, kar posledično privede do pogina pridnenih organizmov.

Sredozemsko morje se v evropskem merilu uvršča med morja z najnižjimi koncentracijami klorofila a (EEA, 2021). Po drugi strani severni Jadran sodi med najproduktivnejše dele Sredozemskega morja. To je predvsem zaradi iztokov večjih rek kot so Pad, Adiža, Brenta, Livenza, Tilment in nam najbližjega iztoka reke Soče. V primerjavi z drugimi območji severnega Jadrana je večji del Tržaškega zaliva, zlasti njegov vzhodni, slovenski del, s hranilnimi snovmi dokaj reven morski ekosistem z lokalnimi znaki prekomerne obremenjenosti. Le-te so ugotovljene na podlagi vrednotenja z makroalgami (Orlando-Bonaca, et al., 2012a, 2012b). Dokaj nizka vsebnost hranil v slovenskem morju se odraža tudi v dobrem oz. zelo dobrem stanju glede na biomaso fitoplanktona, izraženo kot koncentracija klorofila a (Slika MR04-1).

V prvem desetletju prikazanega časovnega niza (Slika MR04-1) so bile koncentracije klorofila a dokaj visoke, posebno na vzorčnem mestu CZ v sredi Tržaškega zaliva, kjer se odraža velik vpliv reke Soče. Po letu 2005 so se koncentracije klorofila a znižale in z manjšimi nihanji ostale nizke. Znižanje klorofila a je z manjšim zamikom sovpadalo z nižjimi pretoki reke Soče, kot tudi z vse nižjimi koncentracijami hranil, predvsem ortofosfata, ki je v severnem Jadranu in tudi širše omejujoč dejavnik za rast fitoplanktona (Brush, et al., 2021).

Za namene državnega monitoringa se vzorce za analize biomase fitoplanktona jemlje na šestih vzorčnih mestih, v vseh petih vodnih telesih slovenskega morja (Slika MR04-2). Izmed teh, štiri vodna telesa določajo obalne vode, dve pa teritorialno morje (vzorčni mesti CZ in ZM). Za pripravo Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2022 –2027 (NUVIII), kjer se ekološko stanje vrednoti samo na vodnih telesih obalnega morja (med drugim na vzorčnem mestu F), je bilo ekološko stanje na podlagi fitoplanktona v obdobju 2016–2019 (ARSO, 2020) ovrednoteno kot zelo dobro na vseh štirih vodnih telesih obalnega morja (Slika MR04-2). V sklopu posodobitve začetne presoje obstoječega stanja morskih voda za pripravo naslednjega Načrta upravljanja z morskim okoljem (MOP, 2019) je bilo na podlagi koncentracije klorofila a ovrednoteno tudi dobro stanje na vzorčnem mestu CZ na območju teritorialnega morja. Prekomerne obremenitve s hranili se pojavljajo mestoma, bliže obali, predvsem v manjših, polzaprtih zalivih (Orlando-Bonaca, et al., 2012a, 2012b).

Vrednosti biomase fitoplanktona se iz leta v leto spreminjajo, saj so med drugim odvisne tudi od spremenljivih rečnih vnosov in padavin (Orlando-Bonaca, et al., 2012b). V zadnjem desetletju strokovnjaki opažajo upad koncentracij klorofila a na nivoju celotnega severnega Jadrana (Mozetič, et al., 2010, 2012), kar prikazuje tudi Slika MR04-1, kjer je predvsem vzorčno mesto F, ki zaradi svoje lege ni pod neposrednim vplivom sladkovodnih vnosov in drugih vplivov s kopnega, do leta 2006 ovrednoteno v dobrem stanju, v naslednjih letih pa v zelo dobrem stanju glede na biomaso fitoplanktona. Podobnemu trendu sledijo tudi vrednosti na vzorčnem mestu CZ. Upad biomase fitoplanktona v slovenskem morju sovpada z upadom pretokov reke Soče in z upadom količine hranilnih snovi, ki jih Soča prinaša v Tržaški zaliv (Brush, et al., 2021, Mozetič, et al., 2012, Orlando-Bonaca, et al., 2012b). Trend upada hranilnih snovi se izkazuje tudi na drugih vodotokih po Sloveniji (kazalec VD10), kar je med drugim tudi posledica nadgradnje ali izgradnje kanalizacijskega omrežja in komunalnih čistilnih naprav v zaledju (prikazano v kazalcu VD02) kot tudi ukrepov za zmanjševanje rabe fosfatov v detergentih (Köhler, 2006).


Metodologija

Cilji so povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Monitoring kakovosti površinskih voda zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo v skladu z veljavno zakonodajo. Meritve koncentracij klorofila a izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran. Analizirani podatki so pridobljeni na območju slovenskega teritorialnega morja in zajemajo obdobje od leta 1994–2020. Meritve koncentracij klorofila a se izvajajo enkrat mesečno. V analizi so bila upoštevana vzorčna mesta, kjer je niz podatkov dovolj obsežen za tovrstno analizo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Iz mesečnih vrednosti koncentracij klorofila a v površinskem sloju izbranega vzorčnega mesta so bile izračunane letne geometrijske srednje vrednosti. Letne geometrijske srednje vrednosti so bile izračunane v skladu z Metodologijo vrednotenja ekološkega stanja obalnega morja na podlagi fitoplanktona (MOP, 2016). Iz slednje so tudi povzete mejne vrednosti fitoplanktonske biomase za razrede kakovosti ekološkega stanja.

Podatkovni viri 

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a

µg/L

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje

1994 - 2020

Marca za preteklo leto

Letna

15.03.2021

Da

Ocena ekološkega stanja obalnega morja na podlagi fitoplanktona (karta)

razred kakovosti

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje; Geodetska uprava RS

2014-2019

-

šest letna

25.05.2021

Da, na ravni EU

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ARSO, 2020. Ocena ekološkega stanja morja za obdobje 2016–2019, Ministrtsvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 2020. URL: https://www.arso.gov.si/vode/morje/Ekolosko_stanje_morje_NUV3.pdf. (17.3.2021).
  2. Brush M.J., Mozetič P., Francé J., Bernardi Aubry F., Djakovac T., Faganeli J., Harris L.A., Niesen M., 2021. Phytoplankton Dynamics in a Changing Environment, V: Malone T.C., Malej A., Faganeli J. (Ur.), Coastal Ecosystems in Transition: A comparative analysis of the Northern Adriatic and Chesapeake Bay. American Geophysical Union, str. 49-74.
  3. EEA, 2021. Indicator Assessment: Chlorophyll in transitional, coastal and marine waters. European environment agency, 2021. URL: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/chlorophyll-in-transitional-coastal-and-3/assessment. (17.03.2021).
  4. Harding L. W., Degobbis J., D., Precali R., 1999. Production and fate of phytoplankton : annual cycles and interannual variability. V: Malone T. C., Malej A., Harding L. W. Jr., Smodlaka N., Turner R. E. (Ur.), Ecosystems at the land-sea margin: drainage basin to coastal sea., 131–172. American Geophysical Union, Washington, DC.
  5. Köhler J. 2006. Detergent Phosphates: an EU Policy Assessment. Journal of Business Chemistry, Vol. 3, Issue 2, May 2006.
  6. MOP, 2016. Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnega morja na podlagi fitoplanktona. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. URL: http://mop.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/ekolosko_stanje_povrsinskih_voda/index.html (15.03.2021).
  7. MOP, 2019. Posodobitev začetne presoje stanja morskih voda v pristojnosti republike Slovenije (Bistvene lastnosti in značilnosti, antropogeni pritiski, ocena stanja, okoljski cilji in definicija dobrega okoljkega stanja). 2. cikel izvajanja Direktive 56/2008/ES, zadnjič spremenjene 17. maja 2017. Junij 2019, dopolnjeno september 2019, november 2019.  
  8. Mozetič P., Solidoro C., Cossarini G., Socal G., Precali R., Francé J., Bianchi F., De Vittor C., Smodlaka N., Fonda Umani S., 2010. Recent trends towards oligotrophication of the Northern Adriatic: evidence from chlorophyll a time series. Estuaries and coasts, let. 33, št. 2, str. 362-375.
  9. Mozetič P., Francé J., Kogovšek T., Talaber I., Malej A., 2012. Plankton trends and community changes in a coastal sea (northern Adriatic): bottom-up vs. top-down control in relation to environmental drivers. Estuarine, coastal and shelf science, 2012, let. 115, str. 138-148.
  10. Orlando-Bonaca M., Lipej L., Malej A., Francé J., Čermelj B., Bajt O., Kovač N., Mavrič B., Turk V., Mozetič P., Ramšak A., Kogovšek T., Šiško M., Flander Putrle V., Grego M., Tinta T., Petelin B., Vodopivec M., Jeromel M., Martinčič U., Malačič V., 2012a. Začetna presoja stanja slovenskega morja. Poročilo za člen 8 Okvirne direktive o morski strategiji: zaključno poročilo 2012, (Poročila MBP - Morska biološka postaja, 140). NIB - Morska biološka postaja; Piran, dec. 2012. 345 str.
  11. Orlando-Bonaca M., Lipej L., Malej A., Francé J., Čermelj B., Bajt O., Kovač N., Mavrič B., Turk V., Mozetič P., Ramšak A., Kogovšek T., Šiško M., Flander Putrle V., Grego M., Tinta T., Petelin B., Vodopivec M., Jeromel M., Martinčič U., Malačič V., 2012b. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji: zaključno poročilo 2012, (Poročila MBP - Morska biološka postaja, 141). NIB - Morska biološka postaja; Piran, dec. 2012. 177 str.
  12. Vollenweider R. A., Giovanardi F., Montanari G., Rinaldi A., 1998. Characterization of the trophic conditions of marine coastal waters with special reference to the NW Adriatic Sea: Proposal for a trophic scale, turbidity and generalized water quality index. Environmetrics, let. 9, str. 329–357.