Kazalci okolja v Sloveniji

Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja. Spletišče Kazalci okolja v Sloveniji omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, pritiske, vplive in gonilne sile, ki so pomembni za razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Kaj so kazalci okolja?

Kazalci okolja so orodje, ki nas opozarja na spremembe, od katerih so nekatere lahko nepovratne.  Zaradi ranljivosti ekosistemov in njihove velike obremenjenosti,  je stanje okolja potrebno spremljati celovito, saj lahko netrajnostno izkoriščanje naravnih virov, ki ga narekuje razvoj gospodarstva, privede do prekomernega onesnaževanja okolja in  ogrozi zdravje človeka.

Pod pojmom kazalci okolja smatramo na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike. Primerno izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi časovni podatkovni vrsti, lahko kažejo ključne smeri razvoja pojava. Zato so lahko v pomoč odločevalcem pri načrtovanju in upravljanju okolja in tudi splošni javnosti pri razumevanju okoljske problematike. Uporabijo jih lahko tudi strokovne institucije za spremljanje tematskih strategij.

Osnova za vsak kazalec je ustrezna zbirka podatkov (slika 1). Strukturiranje podatkov omogoča pripravo ustrezne interpretacije gibanja pojava. To je osnova za oceno stanja okolja. Oceno običajno pripravimo na podlagi kombiniranja kazalcev. Na takšen način ustvarjamo novo znanje in pripomoremo k boljšemu razumevanju pojava. Slednje je osnova za ukrepanje.

Slika 1: MDIAK informacijska veriga
Vir: Evropska agencija za okolje (EEA)

Način izbire kazalcev

Temelj za sestavo nizov kazalcev je okvir presoje, ki pomaga pri določitvi funkcij posameznih kazalcev. Evropska agencija za okolje je okvir podrobneje razdelila v petdelni,  DPSIR okvir, ki vključuje gonilne sile - obremenitve - stanje - vplive - odzive (Driving forces - Pressures - States - Impacts - Responses). Pri tem ima vsak posamezen nabor svoj namen (slika 2):

• Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzročajo povečanje ali zmanjševanje obremenitev okolja. To so lahko na primer obseg gospodarskih, prometnih ali turističnih dejavnosti.
• Obremenitve sestavljajo neposredne antropogene obremenitve ter vplivi na okolje, kot so na primer izpusti onesnaževal ali raba naravnih virov.
• Stanje se nanaša na trenutno stanje in razvoj določenega pojava v okolju, kot je raven onesnaženosti zraka, vodnih teles in tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoložljivost naravnih virov (les ali voda).
• Vplivi so učinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih živih bitij.
• Odzivi so odgovori družbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi države, kot so takse na rabo naravnih virov. Pomembne so tudi odločitve podjetij in posameznikov, npr. naložbe podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih.

Slika 2: DPSIR okvir presoje
Vir: Evropska agencija za okolje

Spletišče Kazalci okolja v Sloveniji nudi dostop do preko 180 kazalcev. Razvrščeni so v tematske skupine - poglavja. Ta se nanašajo na okoljske sestavine (voda, zrak), na okoljsko problematiko (podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki, zeleno gospodarstvo) ter vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (promet, kmetijstvo, energija, zdravje, gozdarstvo, instrumenti okoljske politike).

Predstavitev kazalcev

Vsi kazalci so v sistemu Kazalci okolja v Sloveniji predstavljeni na enak način. S tem želimo berljivost kazalca približati povprečnemu uporabniku.

Vsak kazalec ima svoj podatkovni in metodološki list, katerega sestavni deli se hierarhično nadgrajujejo (slika 3). Metodološki list združuje elemente metodološkega opisa (ime kazalca, definicija, metodologija). Podatkovni list temelji na podatkih, njihovem prikazu (tabela, graf, karta), komentarju, ključnem sporočilu ter oceni razvoja pojava.

Slika 3: Metodološko-podatkovni list kazalca

Poleg omenjenih elementov ima vsak kazalec svojo šifro, enoznačno ime, označen položaj v DPSIR okviru in oceno razvoja pojava. Ocena razvoja pojava je del strokovne ocene avtorja kazalca. Opišemo jo z znaki, ki jih prikazuje slika 4. Poudarki analize, ki strokovno oceno utemeljujejo, so del ključnega sporočila kazalca.

Za ocenjevanje razvoja nekega pojava je bistveno poznavanje želene smeri in intenzivnosti razvoja. Zato je pri vsakem kazalcu podan cilj. Cilj kazalca omogoča njegovo spremljanje skozi časovni in prostorski podatkovni niz. Opredeljujejo ga nacionalne, EU zakonodajne podlage, EU ali globalne strategije (kot je na primer Agenda 2030) ali priporočila organizacij, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, OECD.

Slika 4: Znaki ocene razvoja posameznega kazalca

Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, 2017.

Vsak kazalec je opredeljen z definicijo, ki podaja temeljne informacije o načinu merjenja in prikaza kazalca. Pri metodološki pripravi smo največkrat uporabili metodološke liste za kazalce, pripravljene pri Evropski agenciji za okolje, pri čemer je bila  metodologija prilagojena slovenskim razmeram tam, kjer so to narekovali pojav, način njegovega spremljanja, dostopnost podatkov ali kakšen drug strokovni dejavnik.

Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih za obdobje od leta 1992 dalje in prikazane z grafi ter preglednicami, v nekaterih primerih tudi s kartami. Dodan je komentar, ki obrazloži izkazan razvoj in domnevne vzroke zanj ter izvajane in načrtovane ukrepe za izboljšanje ali ohranjanje dobrega stanja.

K preglednosti uporabljenih metod spremljanja izbranih kazalcev prispeva razdelek »Metodologija«. Ta natančneje opisuje uporabljeni podatkovni viri in podane dodatne metodološke opombe.

Slika 5: Prikaz kazalcev na spletišču Kazalci okolja v Sloveniji

Uporaba kazalcev

Kazalci okolja v Sloveniji so eden bistvenih gradnikov za pripravo državnega poročila o okolju in slovenskega prispevka, objavljenega v Evropskem poročilu o stanju okolja in napovedih. Uporabljamo jih pri pripravi drugih mednarodnih poročil za institucije, v čedalje večjem obsegu pa tudi za potrebe drugih državnih institucij za spremljanje izvajanja operativnih programov in državnih strategij ter pri pripravi različnih poročil.

Prav tako so nepogrešljiv učni pripomoček učencem in pedagogom, saj nudijo dostop do številnih okoljskih informacij na enem samem mestu. Mnogokrat olajšajo vzpostavitev dialoga med nosilci odločitev, strokovnjaki in predstavniki nevladnega sektorja in pomagajo pri ozaveščanju ljudi o okolju. Z njimi lahko tudi učinkovito podpremo predstavitve tematik, ki okolje obravnavajo z drugih zornih kotov, kot so na primer zeleno gospodarstvo, ekosistemske storitve in učinkovita raba virov.

Navsezadnje so kazalci okolja med najuporabnejšimi orodji za poročanje o okolju, saj nudijo celosten pregled nad spremembami okolja, nas informirajo o stanju okolja in dajejo dober pregled nad razpoložljivimi podatkovnimi viri. Pomembno je tudi, da nas opozarjajo na potrebne spremembe in meje, ki jih ima okolje, na ustreznost okoljskih politik ter pripomorejo pri ocenjevanju stanja okolja v Sloveniji.