Ključno sporočilo
Neutral

Tako v Sloveniji kot v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva višanje povprečne temperature zraka. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Teža izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze.


Kazalec spremlja sezono pojavljanja cvetnega prahu breze, trav, ambrozije, cipresovk in oljke, glede na pojavljanje klinično pomembnih simptomov alergijskega rinitisa pri preobčutljivih posameznikih. Metodologijo izračuna priporoča EAACI (European Academy of Allergy and Clinical Immunology).

Teža obremenitve sezone s posameznimi vrstami cvetnega prahu s stališča količine zrn v zraku je ponazorjena v obliki letnega integrala dnevnih obremenitev. To je količina cvetnega prahu, ki je bila registrirana v enem letu.

V koledarju pojavljanja cvetnega prahu je grafično prikazan povprečni sezonski potek obremenitve zraka s cvetnim prahom (Gehrig Bichsel in sod., 2017).

Cvetni prah je pogost vzrok alergijske bolezni. Simptomi, ki nastopijo kot posledica izpostavljenosti prizadenejo oči, nos in žrelo, redkeje bronhije in kožo. Najpogostejša bolezen je seneni nahod (občasni alergijski rinitis), redko alergijska astma in alergijski dermatitis. Večina zrn alergenega cvetnega prahu meri v premeru od 10 μm do 100 μm in se zaradi svoje velikosti ustavi v zgornjih dihalnih poteh, globje v pljuča pa prodirajo fragmenti cvetnega prahu, manjši od celih zrn.

Nekatere drevesne vrste so znane po tem, da povzročajo alergijske reakcije pri ljudeh zaradi sproščanja cvetnega prahu ali drugih alergenih delcev v zrak. Vendar pa se lahko občutljivost na alergene med ljudmi razlikuje. Kljub temu pa so nekatere drevesne vrste pogosteje povezane z alergijami. Nekatere od teh vrst so: 

  1. Breza (Betula): Breze so znane alergeni, saj sproščajo veliko količino cvetnega prahu, ki lahko povzroči simptome alergij, kot so kihanje, izcedek iz nosu in srbenje oči.

  2. Topol (Populus): Topoli so prav tako alergeni in lahko povzročajo podobne alergijske reakcije kot breze.

  3. Javor (Acer): Nekateri ljudje so občutljivi na cvetni prah javorjev, kar lahko povzroči alergijske simptome.

  4. Hrast (Quercus): Hrasti so pogosti v mestih, vendar pa njihov cvetni prah lahko povzroča alergijske reakcije pri nekaterih ljudeh.

  5. Cipresa (Cupressus): Ciprese so zimzelene drevesne vrste, ki sproščajo cvetni prah, ki lahko povzroči alergijske simptome pri občutljivih ljudeh.

Pomembno je poudariti, da alergijske reakcije niso omejene samo na te drevesne vrste, saj se občutljivost na alergene razlikuje med posamezniki. Nekateri ljudje lahko doživljajo alergijske reakcije tudi na druge drevesne vrste ali celo na druge rastline, kot so trave, pleveli ali cvetje. Pri izbiri dreves za sajenje v mestih je smiselno upoštevati tudi dejavnike, kot so lokalna klima, podnebne razmere, vzdrževanje dreves in prisotnost drugih alergenih rastlin v okolici. alergeni cvetni prah lahko reagira z zračnimi onesnaževali v mestih, kar lahko poslabša alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh.


Grafi

Slika ZD22-1: Letni integral cvetnega prahu breze, trav in ambrozije, za celino in Primorje, Slovenija, 2002-2018
Opomba:

Letni integral cvetnega prahu je količina cvetnega prahu, ki je bila registrirana v enem letu.

Prikaži podatke
ambrozija (Primorje) [integral] ambrozija (celina) [integral] trave (Primorje) [integral] trave (celina) [integral] breza (Primorje) [integral] breza (celina) [integral]
2002 649 1093 1115 2413 24 1378
2003 523 1033 1818 3822 317 3457
2004 413 437 1567 2650 167 2366
2005 681 669 2014 2750 91 1823
2006 344 696 2959 2617 222 4190
2007 108 355 1635 3310 309 2103
2008 374 1001 1755 2704 309 2644
2009 47 1005 2181 3079 116 2311
2010 302 1229 2820 3725 465 7107
2011 556 887 3758 3552
2012 620 815 1556 2440 647 8661
2013 310 813 2509 4579 249 5458
2014 344 702 2567 3421 508 4422
2015 442 829 3988 5070 182 4271
2016 872 842 2269 3193 436 6795
2017 223 809 1984 2927 390 4087
2018 1275 1046 1219 3745 181 4070
Slika ZD22-2: Dolžina sezone pojavljanja cvetnega prahu trav glede na pojav simptomov senenega nahoda, Slovenija, 2004-2018
Prikaži podatke
Izola [število dni] Maribor [število dni] Ljubljana [število dni]
2004 141 129 102
2005 147 69 96
2006 158 132 84
2007 104 102 111
2008 153 136 120
2009 162 126 144
2010 161 130 136
2011 141 133
2012 153 128 141
2013 164 139 110
2014 163 136 136
2015 168 142 141
2016 159 155 152
2017 106 136 108
2018 168 122 114
Slika ZD22-3: Koledar pojavljanja cvetnega prahu trav na merilnih postajah v Ljubljani, Mariboru in Izoli, 2004-2018
Prikaži podatke
Slika ZD22-4: Dan začetka sezone pojavljanja cvetnega prahu breze glede na pojav simptomov senenega nahoda, 2004-2018
Opomba:

V Primorju so v letih 2004, 2005, 2006, 2009 in 2015  izmerjene obremenitve zraka z brezo prenizke za pojav simptomov.

Prikaži podatke
Izola [zaporedna št. dneva v letu] Maribor [zaporedna št. dneva v letu] Ljubljana [zaporedna št. dneva v letu]
2004 93 99
2005 111 95
2006 93 99
2007 101 91 92
2008 91 76 91
2009 93 95
2010 106 88 96
2011 88 90
2012 82 83 82
2013 105 105 104
2014 84 91 76
2015 97 98
2016 93 90 90
2017 89 82 79
2018 104 97 96
Slika ZD22-5: Število dni z obremenitvijo s cvetnim prahom ambrozije enako ali večjo od 20 zrn/m3, 2004-2018
Prikaži podatke
Izola [število dni] Maribor [število dni] Ljubljana [število dni]
2004 6 8 6
2005 7 12 9
2006 2 22 12
2007 1 8 3
2008 4 13 16
2009 5 19 17
2010 5 13 11
2011 20 14
2012 10 16 16
2013 4 11 8
2014 5 12 9
2015 8 16 3
2016 13 17 13
2017 2 18 5
2018 11 22 13
Slika ZD22-6: Dolžina sezone pojavljanja cvetnega prahu cipresovk in oljke glede na pojav simptomov senenega nahoda, 2004-2018
Prikaži podatke
oljka [število dni] cipresovke [število dni]
2004 7 56
2005 12 60
2006 34 80
2007 12 66
2008 15 83
2009 10 61
2010 34 69
2011
2012 7 73
2013 21 69
2014 11 67
2015 25 87
2016 18 68
2017 16 59
2018 61

Cilji

  • Zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva alergenim pelodom in spremljanje stanja onesnaženosti;
  • varovanje prebivalstva pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem;
  • izboljšanje zbirke znanja in dokazov, na katerih temelji okoljska politika;
  • prilagajanje in ozaveščanje o podnebnih spremembah.

Alergije so kompleksne bolezni, ki so posledica različnih interakcij med več genetskimi in okoljskimi dejavniki. Podnebne spremembe, urbanizacija, toplogredni plini in izguba biotske raznovrstnosti vplivajo na stopnjo onesnaženosti zraka in na koncentracijo alergenov v zraku. Onesnažen zrak ob istočasni prisotnosti alergenov lahko še dodano poslabša stanje bolnikov z alergijskimi obolenji. Temu smo priče že danes, število pacientov, ki bodo trpeli za alergijami pa se bo povečevalo tudi v prihajajočih desetletjih.

Onesnaževala v zraku so lahko naravnega ali človeškega izvora. Mednje spadajo dušikov dioksid (NO2), ozon (O3), hlapne organske komponente in delci (PM). Dokazano je, da zunanja in notranja onesnaževala zraka ne samo poslabšajo, ampak tudi povzročajo razvoj alergijskih bolezni. Izpostavljenost delcem, manjšim od 2.5 µm – PM2,5 in delcem premera 10 µm – PM10, ozonu ali dušikovemu dioksidu je povezana z poslabšanjem astme in posledično večjo uporabo zdravil ter prav tako s poslabšanjem atopijskega dermatitisa. Poleg onesnaževal zraka, se s pojavom astme in alergij povezuje tudi izpostavljenost kemikalijam, kot so na primer ftalatni estri (uporabljajo se kot mehčalci plastike) in obstojna organska onesnaževala (Cecchi in sod., 2018).

V Sloveniji poteka monitoring cvetnega prahu na treh merilnih postajah (Ljubljana, Maribor, Izola) v nižinskem oziroma obmorskem svetu. V obdobju cvetenja ambrozije so izvedene dodatne meritve še v Brežiški kotlini, za leto 2017 in 2018 tudi na merilni postaji v Lendavi.

Cvetni prah je del razmnoževalnega kroga cvetnic, razvije se v prašnikih. V zraku se pojavljajo velike količine zrn, predvsem vetrocvetnih rastlin, ki so majhna, lahka, aerodinamične oblike z relativno tanko steno ter nelepljiva. So nosilci alergenov z različnim alergijskim potencialom. Ti proteini so zmožni izzvati specifični imunski odgovor, predvsem pri ljudeh z dedno nagnjenostjo k alergijam (Alergija, Klinika Golnik, 2018).

Alergijski rinitis je pogosta kronična bolezen dihal, vpliva na kvaliteto življenja, na kakovost dela in učenja, na produktivnost in je ekonomsko breme (Bosquet in sod., 2009; Brożek in sod., 2010). Alergijsko vnetje nosu (alergijski rinitis) se kaže s srbenjem, izcedkom, kihanjem ter zamašenim nosom.

Pogosto ga spremlja tudi alergijsko vnetje očesnih veznic (konjuktivitis). Kaže se s solzenjem, srbečico ali občutkom, da je v očeh pesek. Oči so pordele ter zatekle. Težave so še izrazitejše, če se rinitisu pridruži vnetje obnosnih votlin (Ihan in Wraber, 2012). Občasni alergijski rinitis imenujemo tudi seneni nahod (Alergija, Klinika Golnik, 2018).

Med cvetnim prahom kot vzrokom in sezonskim alergijskim rinitisom kot posledico izpostavljenosti alergenom v okolju, obstaja z raziskavami podkrepljena vzročna povezanost (Sofiev in sod., 2013). Zrna le redko dosežejo pljuča zaradi svoje velikosti (10–100 μm), zato je pelodna oz. sezonska astma redkejša. Zdravniki poročajo o izbruhih astme ob močnih nevihtah, najpogosteje v času cvetenja trav. V kontaktu z vodo zrna počijo. Nastanejo alergeni delci manjše velikosti, ki lahko vstopijo globlje v dihalne poti (de Weger in sod., 2013; D'Amato in sod., 2018; Hew in sod., 2018).

V Sloveniji je najvišja prevalenca (pogostost) senzibilizacije za alergene breze 54 %, sledijo trave z 51 % ter oljke s 26 % v populaciji odraslih bolnikov s senenim nahodom ali astmo. Za alergene ambrozije znaša prevalenca v osrednji Sloveniji 4,3 % (Zidarn, 2013). Študija »GA2LEN skin test study III« (Bousquet in sod., 2009) za prevalenco senzibilizacije za brezo v Evropi navaja naslednje podatke: od 41,4 % na Finskem do 89,9 % na Danskem, za trave od 27,7 % v Avstriji do 80,2 % v Švici in za ambrozijo 52,5 % v Avstriji do 97,6 % na Portugalskem.

Teža posamezne sezone je izražena z letnim integralom dnevnih obremenitev (Slika ZD22-1). To je količina cvetnega prahu, ki je bil registriran v enem letu. Velikost integrala je povezana z geografsko regijo in pogostostjo rastlin na obravnavanem območju. Pomembni dejavniki so: velikost vira cvetnega prahu, intenzivnost cvetenja, sprememba v vegetaciji in rabi tal ter sprememba okoljskih razmer. Pri drevesih močno variira intenzivnost cvetenja med leti: močnemu cvetenju sledi leto s skromnim cvetenjem. Intenzivnost cvetenja je usklajena znotraj populacij na širšem geografskem področju. Cikli močnega cvetenja so za različne vrste dreves različni, na primer breza močno cveti vsako drugo leto, prav tako oljka. Jelša, hrast in jesen imajo triletni cikel (Dahl in sod., 2013).

Rezultati raziskav kažejo na to, da podnebne spremembe vplivajo na časovni potek sezone cvetnega prahu in na razširjenost nekaterih alergenih rastlin, na primer ambrozije. Trendi niso povsod enaki in so vezani na podnebna območja. Za brezo velja, da je trend na severu Evrope usmerjen k poznejšim začetkom sezone, medtem, ko se v srednji in zahodni Evropi cvetni prah pojavlja vse bolj zgodaj spomladi (Emberlin in sod., 2003; Newnham in sod., 2013; Eggen in sod., 2013). Na merilnih postajah v Sloveniji nismo opazili tovrstnih trendov.

Breza
Cvetni prah breze je najpomembnejši vir alergenov cvetnega prahu dreves. Pogoste so navzkrižne reakcije z alergeni leske, jelše, gabra in s cvetnim prahom ostalih rodov bukovk ter s hrano (Pollenwarndienst, 2018). V povprečju se sezona cvetnega prahu breze glede na pojavljanje simptomov rinitisa začne v prvih dneh aprila in konča v zadnji tretjini meseca (Slika ZD22-4). V obravnavanem obdobju ni statistično signifikantnega trenda zgodnejšega začetka sezone. V Primorju je rastlina redka, večino cvetnega prahu ob najbolj obremenjenih dneh prinese veter s celine, letni integral obremenjenosti zraka znaša le 7 % obremenitve na celini. V obravnavanem 15-letnem obdobju smo v Primorju zabeležili 5 let (2004, 2005, 2006, 2009 in 2015), ko so bile izmerjene dnevne obremenitve prenizke in niso zadostile kriterijem sezone po priporočilih EAACI.

Trave
Družina trav je obširna skupina rastlin z več kot 250 vrstami (Martinčič in sod., 2010). Aerobiološke analize uvrščajo cvetni prah vseh vrst v eno precej heterogeno skupino. Po stopnji prevalence senzibilizacije so trave takoj za brezo (Zidarn, 2013). Sezona simptomov rinitisa se začne najprej v Primorju, sredi aprila in zaključi v septembru. V celinski Sloveniji se sezona začne v zadnji tretjini aprila in zaključi v avgustu (Slika ZD22-2, Slika ZD22-3).

Ambrozija
Pelinolistna ambrozija je tujerodna invazivna vrsta, splošno razširjena v Sloveniji. Ambrozija se lahko naseli skoraj v vse posevke, na travnike, pašnike, v sadovnjake in vinograde in na neobdelana zemljišča ob cestah in železnici (Lešnik in sod., 2014). Rastline, ki rastejo kot plevel na njivah navadno producirajo več cvetnega prahu kot tiste na drugih rastiščih (Fumanal in sod., 2007). Produkcija cvetnega prahu ene rastline v eni sezoni znaša od sto milijonov do treh milijard zrn in je sorazmerna biomasi rastline. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Zakon, 2010) določa, da so pelinolistna ambrozija in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia škodljive rastline, za katere so uvedeni fitosanitarni ukrepi. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Odredba, 2010) določa, da morajo lastniki zemljišč, odstranjevati rastline in preprečiti njihovo ponovno razrast. Nadzorovano območje je cela država. Sezona cvetnega prahu glede na pojavljanje simptomov rinitisa v povprečju traja približno en mesec, začne se v prvi polovici avgusta, zaključi pa v drugi polovici septembra. Na močno obremenjenih območjih je za mesec dni daljša. Dnevna obremenitev nad 20 zrn/m³ zraka predstavlja tveganje za zdravje. Na merilnih mestih v Ljubljani, Mariboru in Izoli je bilo v letu 2018 takih dni 11 do 22 (Slika ZD22-5), v Brežiški kotlini 48, v Lendavi pa kar 55.

Cipresovke in oljka

Cvetni prah cipresovk je zimski inhalatorni alergen na področju Mediterana. Sezona simptomov se začenja v povprečju v zadnji tretjini februarja in traja do konca aprila (Slika ZD22-6). Najpomembnejši alergeni vrsti sta arizonska in vednozelena cipresa. V skupino cipresovk uvrščano tudi brine, klek, paciprese, ki imajo morfološko podoben cvetni prah. Oljka je pomembna kulturna rastlina, zasajene površine se v Sloveniji povečujejo. Sezona simptomov traja od sredine maja do sredine junija, v nekaterih letih je sezona krajša, predvsem zaradi nizkih obremenitev v maju.

Splošno je dokazano, da je izpostavljenost alergenom, ki se nahajajo v zraku, povezana s poslabšanjem in razvojem kliničnih alergij. Pelod (cvetni prah) predstavlja veliko tveganje za nastanek alergij oziroma za poslabšanje astme. Enako velja tudi za plesen in vlago (Cecchi in sod., 2018).

Povečanje nastajanja in koncentracije aeroalergenov ter kemičnih onesnaževal v zraku je posledica sprememb podnebja in vremenskih vzorcev, kar vpliva tudi na njihovo geografsko porazdelitev. Pri nižjih temperaturah, večji vlažnosti in nižjih koncentracijah cvetnega prahu je opaziti manjšo razširjenost alergij, medtem ko je pri ekstremno vročih, suhih in sončnih razmerah, ko je koncentracija cvetnega prahu visoka, opaziti povišano razširjenost alergij (Cecchi in sod., 2018).

Da bi v praksi zmanjšali učinek okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na pojav alergijskih bolezni, je potrebno spodbuditi politiko ozaveščanja ravnanja z energijo, ki predstavlja velik vir onesnaževanja zraka. Zmanjšati bi bilo potrebno obseg osebnega prometa v mestih in izboljšati javni prevoz. Prav tako bi bilo potrebno zmanjšati rabo fosilnih goriv in kontrolirati izpuste iz prometa. Pomemben dejavnik ozelenitve mest je tudi saditi tista drevesa, ki ne povzročajo alergenih reakcij.


Metodologija

 

 

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po: Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030, EU Strategy on adaptation to climate change (COM/2013/216 final), Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur.l. RS 63/2010), Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 (2015); Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podlaga za kazalec so dnevno izmerjene povprečne dnevne koncentracije cvetnega prahu preko celega leta na treh postajah - Ljubljana, Maribor in Izola, ki so locirane na različnih fitogeografskih območjih v urbanem okolju. Uporabljeni podatki so predstavljeni za obdobje od leta 2004 do 2018. Za merilno mesto v Izoli za leto 2011 ni podatkov.

Vzorčenje zraka in analiza vzorcev poteka v skladu z CEN/TS 16868:2015. Uporabljeni so vzorčevalniki Hirstovega tipa, nameščeni na višini 20 do 25 m nad tlemi, da se zmanjša vpliv lokalne flore na zajem vzorcev. Analiza vzorca poteka pod svetlobnim mikroskopom na 400-kratni povečavi, po metodi pregleda vzdolžnih pasov vzorca. V Evropi je več kot 600 merilnih postaj, ki uporabljajo primerljiv merilni protokol, zato so merjenja med seboj primerljiva. Rezultati merjenj so izraženi kot povprečna dnevna koncentracija (število zrn na m3 zraka v enem dnevu).

 

Metodologija obdelave podatkov:

Izračun sezone cvetnega prahu glede na pojav simptomov rinitisa se izvaja po priporočilih EAACI - statistični modul (Base Statistics) podatkovne baze EAN (European Aeroallergens Network). Začetek sezone breze je določen s prvim dnem od petih (od 7 zaporednih dni), katerih vsota presega 100 zrn/m³. Za trave in ambrozijo vsota petih dni presega 30 zrn/m³, za cipresovke in oljko pa 200 zrn/m³. Dnevne obremenitve morajo teh 5 dni presegati 10 % skupne vsote. Zaključek sezone je določen z zadnjim dnem od petih (od 7 zaporednih dni), katerih vsota za brezo presega 100 zrn/m³, za trave in ambrozijo 30 zrn/m³, za cipresovke in oljko pa 200 zrn/m³. Tudi ob izteku sezone morajo dnevne obremenitve petih dni presegati 10 % skupne vsote. Dolžina sezone je časovno obdobje med začetkom in koncem, podana s številom dni, ki ustrezajo definiciji (Pfaar in sod 2017).

Koledar pojavljanja cvetnega prahu trav prikazuje povprečen potek in stopnjo obremenitve zraka preko celega leta. Obremenitve so preračunane po metodi 90 % percentilov in grafično prikazane kot desetdnevna povprečja v štirih kategorijah. V grafični obliki to pomeni višino stolpca (Gehrig Bichsel in sod., 2017).

Težo sezone izrazimo z letnim integralom povprečnih dnevnih koncentracij cvetnega prahu v eni sezoni. V kazalcu je izpostavljen letni integral za cvetni prah breze, trav in ambrozije. Za celino so uporabljeni povprečni rezultati meritev v Ljubljani in Mariboru, za Primorje pa meritve izvedene v Izoli.

Izvorna baza podatkov
Zbirka dvournih koncentracij cvetnega prahu
Skrbnik podatkov

Nacionalni laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2004-2018
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Metoda je standardizirana po CEN/TS 16868:2015 in je splošno uporabljena v Evropi na več kot 600 postajah, kar omogoča primerljivost rezultatov. Vzorčevalniki in stroški vzdrževanja so nizki.

Slabosti: Glede na prekratek niz podatkov (od leta 1996) ni možen izračun dolgoletnega trenda pojavljanja v povezavi s podnebnimi spremembami. Zato v kazalcu govorimo o letnem nihanju obremenitve zraka. Na razpolago je premalo merilnih mest, da bi pokrili celotno področje Slovenije, kar bi bilo nujno zaradi velike razgibanosti reliefa in razlik v flori.

 

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarijev in projekcij še ni na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 2 (časovni niz je prekratek, zato izračun trenda pojava ni zanesljiv)

Prostorska primerljivost: 2 (nimamo merilnih postaj na nadmorski višini nad 500 m)

Drugi viri in literatura

  1. Alergija, Klinika Golnik. http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/alergija.php (Citirano 26. 11.2019).
  2. Bousquet J., Burbach G., Heinzerling L. M., Edenharter G., Bachert C., Bindslev-Jensen C.,Bonini S., Bousquet-Rouanet L., Demoly P., Bresciani M., Bruno A., Gjomarkaj M., Canonica, G. W., Darsow U., Durham S., Fokkens W. J., Giavi S., Gramiccioni C., Papadopoulos N. G., Haahtela T., Kowalski M. L., Magyar P., Murakçzi G., Orosz M., Rçhnelt C., Stingl G., Todo-Bom A., von Mutius E., Wiesner A., Wçhrl S., Bousquet J., Zuberbier T. 2009. 2GA2LEN skin test study III: Minimum battery of test inhalent allergens needed in epidemiological studies in patients. Allergy, 64: 1656–1662.
  3. Brożek L., Bousquet J., Baena-Cagnani C. E., Bonini S., Canonica G. W., Casale T. B., van Wijk R. G., Ohta K., Zuberbier T., Schünemann H. J. 2010. Allergic rhinitis and its impact on asthma (ARIA). Journal of Allergy and Clinical Immunology, 9/8: 1–153.
  4. Cecchi L., D´Amato Gennaro and Isabella Annesi-Maesano. 2018. External exposome and allergic respiratory and skin diseases. Journal of Allergy Clinical Immunology, Volume 141, Number 3, March 2018.
  5. CEN/TS 16868:2015 Ambient air – Sampling and analysis of airborne pollen grains and fungal spores for allergy networks – Volumetric Hirst method. CEN-CENELEC Management Centre, Brussels.
  6. D' Amato G., Annesi-Maesano I., Cecchi L., D'Amato M. 2018. Latest news on thunderstorms asthma. Allergy.
  7. Dahl, Å., Galán, C., Hajkova, L., Pauling, A., Sikoparija, B., Smith, M., & Vokou, D. 2013. The onset, course and intensity of the pollen season. In M. Sofiev & K. Bergman (Eds.), Allergenic Pollen. A review of the production, release, distribution and health impacts. Springer, Dordrecht.
  8. de Weger L. A., Karl Christian Bergmann K. C., Rantio-Lehtimäki A., Dahl Å, Buters J., Déchamp C., Belmonte J., Thibaudon T, Cecchi L., Besancenot J. P., Galán C., Waisel Y. Allergenic Pollen 2013. Allergenic Pollen A Review of the Production, Release, Distribution and Health Impacts. Springer: 252.
  9. Eggen B., Vardoulakis S., Hemming D., Clewlow Y. 2013. Pollen forecasting climate change & public health. Impacts World 2013, International Conference on Climate Change Effects. Potsdam, may 27-30. http://www.climate-impacts-2013.org/files/wism_eggen.pdf (januar 2015).
  10. Emberlin J., Detandt M., Gehrig R., Jaeger S., Nolard N., Rantio-Lehtimäki A. 2003. Responses in the start of Betula (birch) pollen season to recent changes in spring temperatures across Europe. International Journal of Biometeorology, 46: 159–170.
  11. Fumanal B., Chauvel B., Bretagnolle F. 2007. Estimation of pollen and seed production of common ragweed in France. Ann Agric Environ Med 14, 233–23.
  12. Gehrig Bichsel, R., Maurer, F., & Schwierz, C. 2017. Regionale Pollenkalender der Schweiz. Fachbericht MeteoSchweiz, 264.
  13. Hew M., Lee J., Susanto N. H., Prasad S., Bardin P. G., Barnes S., Ruane L., Anne M. Southcot A. M., Gillman A., Young A., Rangamuwa K., O'Hehir R. E., McDonald C., Sutherland M., Conron M., Matthews S., Harun N. S., Lachapelle P., Douglass J. A., Irving L., Langton D., Mann J., Erbas B., Thien F. 2018. The 2016 Melbourne thunderstorm asthma epidemic: risk factors for severe attack requiring hospital admission. Allergy.
  14. Ihan A., Wraber B. 2012. Na kaj smo alergični? Vita: 5–7.
  15. Lešnik M., Leskovšek R., Simončič A., Žveplan S. 2014. Priporočila za zatiranje ambrozije. http://www.rogaska-slatina.si/uploaded/Priporo%C4%8Dila%20za%20zatitanje%20ambrozije-zlo%C5%BEenka.pdf (Citirano 26. 11. 2018).
  16. Martinčič A., Wraber T., Jogan N., Ravnik V., Podobnik A., Turk B. Vreš B. 2010. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. 4. izdaja Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 267.
  17. Newnham R. M., Sparks T. H., Skjøth C. A., Head K., Adams-Groom B., Smith M. 2013. Pollen season and climate: is the timing of birch pollen release in the UK approaching its limit?. International Journal of Biometeorology, 57: 391–400.
  18. Odredba 2010. Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Uradni list RS, št. 63/2010. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201063&stevilka=3572 (Citirano januar 2015).
  19. Pfaar O., Bastl K., Berger U., Buters J., Calderon M. A., Clot B., Darsow U., Demoly P., Durham S. R., Galán C., Gehrig R., Gerth van Wijk R., Jacobsen L., Klimek L., Sofiev M., Thibaudon M., Bergmann K. C. 2017. Defining pollen exposure times for clinical trials of allergen immunotherapy for pollen-induced rhinoconjunctivitis – an EAACI position paper. Allergy, 72: 713–722.
  20. Pollenwarndienst, 2018. https://www.pollenwarndienst.at/en/allergy/profiles/birch.html (Citirano 26. 11. 2018).
  21. Sofiev, M., Bergmann, K.C. 2013. Allergenic Pollen A Review of the Production, Release, Distribution and Health Impacts. Springe.
  22. Zakon 2010. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C). (2010). http://www.uradni-list.si/1/content?id=97576 (Citirano januar 2015).
  23. Zidarn M. 2013. Sensitization to inhalant alergens in patients with allergic airway disease in Slovenia. Zdravniški Vestnik, 82: 378–385.