KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Good

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati.

Neutral

Skupni izpusti TGP v sektorju ETS so se leta 2024 po šestih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 9,3 % glede na leto prej. Povečanje je posledica višjih izpustov v vseh skupinah, predvsem pri proizvodnji električne energije in toplote ter v predelovalnih dejavnostih. Kljub povečanju so izpusti ostali med najnižjimi v opazovanem obdobju. Na ravni EU je za sektor ETS sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja izpustov TGP za 62 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2005.

Neutral

Skupna energetska učinkovitost rabe končne energije se je v obdobju 2005–2024 izboljšala za 30 %.  Največ je k temu prispeval industrija, sledijo gospodinjstva, daleč najmanj pa promet. Prihranki energije so leta 2024 glede na leto 2005 znašali 1.724 ktoe oz. 44 % rabe končne energije sektorjev industrija, promet in gospodinjstva.

Neutral

Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO2 pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala.

Good

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Neutral

Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.