KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Slovenija ima v svetovnem merilu eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli Dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu. Postojnsko-planinski jamski sistem s 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami visoko prednjači. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto. Ugotovljeno je slabšanje stanja v podzemeljskih habitatih, posebej drastično v okolici Kočevja.

Bad

V letih 2016 in 2017 se je trend zmanjševanja specifičnih izpustov novih osebnih vozil ustavil, v letih 2018 in 2019 pa so se celo povečali. Po 10-odstotnem zmanjšanju v letu 2020 so specifični izpusti novih osebnih vozil leta 2021 ostali skoraj nespremenjeni in tako zaostali za zastavljenim ciljem za to leto. Leta 2022 so se specifični izpusti ponovno zmanjšali, in sicer za 6 %.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2021 v primerjavi z letom prej prvič po letu 2016 nekoliko povečali. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.

Neutral

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2021 znašali -3.106 kt CO2 ekv. V tem letu so bile neto izpusti večji oz. ponori manjši za 1,2 % glede na leto prej in za 57 % glede na leto 2005. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije  se je posek v letu 2021 zmanjšal le za 3,6 % glede na leto 2020. Delež sanitarnega poseka v skupnem poseku je bil v letu 2021 prvič po letu 2014 manjši od ene tretjine celotnega letnega poseka.

Opomba:

Neutral

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Good

Podatki o izpustih TGP zaradi gozdnih požarov kažejo padajoč trend, vendar ta statistično ni značilen. V Sloveniji se, gledano dolgoročno, približno na pet let zgodi večji gozdni požar, zaradi česar so v teh letih sorazmerno večji tudi izpusti TGP. Največji izpusti TGP zaradi gozdnih požarov, odkar beležimo podatke, so bili leta 2003.

Good

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2021 zmanjšali za 0,5 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico oz. skoraj 62 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 2,8 %. Največji delež izpustov (slabih 66 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.