KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo 17,4 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledijo travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Obseg pozidanih površin na VVO se povečuje, zmanjšan obseg njiv in večji delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč pa nakazujeta na pozitivne spremembe v smeri ekstenzifikacije rabe.


Kazalec prikazuje aktualno rabo tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji in spremembe rabe med letoma 2014 in 2023. Podrobneje se spremlja tudi struktura kmetijske rabe tal, ki kaže na zastopanost intenzivnejših rab na občutljivih VVO. Ker intenzivno kmetijstvo predstavlja potencialen vir obremenjevanja voda, dodatno spremljamo obseg in strukturo ekološke pridelave na VVO.


Grafi

Slika TP06-1: Struktura rabe tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji, 2023
Viri:

Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.

Prikaži podatke
Njive[ha] Trajni nasadi[ha] Travinje[ha] Zaraščanje[ha] Gozd[ha] Pozidano[ha] Drugo[ha] Voda[ha] Njive[%] Nasadi[%] Travinje[%] Zaraščanje[%] Gozd[%] Pozidano[%] Drugo[%] Voda[%]
2023 37336,17 5642,96 47632,03 8441,69 219738,22 20877,79 12288,24 1982,70 10,55 1,59 13,46 2,39 62,08 5,90 3,47 0,56
Slika TP06-2: Spremembe rabe tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji v obdobju 2014 in 2023
Viri:

Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.

Prikaži podatke
Njive [ha] Trajni nasadi [ha] Travinje [ha] Zaraščanje [ha] Gozd [ha] Pozidano [ha] Drugo [ha] Voda [ha]
2014-2023 -915,33 88,46 109,73 -3080,61 6203,02 709,09 2943,34 33,40
Slika TP06-3: Vsa kmetijska zemljišča in ekološka kmetijska zemljišča na vodovarstvenih območjih v Sloveniji leta 2023
Viri:

Grafični podatki GERK za celo Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Grafični podatki EKO GERK za celo Slovenijo (interni podatek), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.

Prikaži podatke
Njive [ha] Trajni nasadi [ha] Travinje [ha] Drugo [ha]
vsa kmetijska zemljišča 37452,88 2198,03 41732,31 70,83
ekološka kmetijska zemljišča 1031,21 183,12 8063,54 9,79
Slika TP06-4: Delež kmetijskih zemljišč (KZ) na vodovarstvenih območjih (VVO) po statističnih regijah, 2023
Viri:

Grafični podatki GERK za celo Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.

Prikaži podatke
VVO [ha] KZ na VVO [ha] KZ na VVO [%]
Gorenjska 402238,39 5333,76 13,26
Goriška 379688,68 3953,98 10,41
Jugovzhodna Slovenija 382457,76 4272,82 11,17
Koroška 40591,69 895,44 22,06
Obalno-kraška 451637,39 6626,07 14,67
Osrednjeslovenska 501518,33 12697,63 25,32
Podravska 701823,50 28560,90 40,70
Pomurska 109992,80 6896,11 62,70
Posavska 107804,02 3035,61 28,16
Primorsko-notranjska 183149,82 2606,10 14,23
Savinjska 232613,29 5352,69 23,01
Zasavska 45796,58 1222,96 26,70
Slika TP06-5: Delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč (EKO GERK) na vodovarstvenih območjih (VVO) po statističnih regijah, 2023
Viri:

Grafični podatki EKO GERK za celo Slovenijo (interni podatek), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.

Prikaži podatke
KZ na VVO [ha] Ekološka kmetijska zemljišča na VVO [ha] Ekološka kmetijska zemljišča na VVO [%]
Gorenjska 5333,76 312,55 5,86
Goriška 3953,98 1361,06 34,42
Jugovzhodna Slovenija 4272,82 875,06 20,48
Koroška 895,44 87,54 9,78
Obalno-kraška 6626,07 2781,83 41,98
Osrednjeslovenska 12697,63 914,65 7,20
Podravska 28560,90 903,13 3,16
Pomurska 6896,11 210,70 3,06
Posavska 3035,61 280,89 9,25
Primorsko-notranjska 2606,10 738,18 28,33
Savinjska 5352,69 683,08 12,76
Zasavska 1222,96 138,99 11,37
Slika TP06-6: Prostorski prikaz zastopanosti ekološko obdelanih kmetijskih površin (EKO GERK) na vodovarstvenih območij leta 2023
Viri:

Grafični podatki EKO GERK za celo Slovenijo (interni podatki), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; eVode, Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor, 2023.


Cilji

  • Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov (ZV-1, 2002).
  • Rabo in druge posege v zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda (ZV-1, 2002).
  • Okrepiti in pospešiti aktivnosti za zavarovanje dodatnih vodovarstvenih območij (ReNPVO20–30, 2020).
  • Za razreševanje nasprotij med vrstami rabe na vodovarstvenih območjih se prednostno poiščejo možnosti za komplementarno rabo oziroma izvajanje rabe tako, da se ohranja kakovost varovanega vodnega vira (ReSPR50, 2023).
  • Do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključiti vsaj 10 % vseh KMG in vsaj 18 % kmetijskih zemljišč v uporabi (ANEK, 2022).
  • Do leta 2027 povečati delež ekoloških njiv, vrtov, sadovnjakov, oljčnikov in vinogradov na 30 % (ANEK, 2022).
  • Varstvo in trajnostno upravljanje vode je treba intenzivneje vključevati v druga področja politike Skupnosti (Vodna direktiva, 2000).
  • Vzpodbuja se trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov (Vodna direktiva, 2000).

V Sloveniji vodovarstvena območja (VVO) predstavljajo 17,45 % celotnega ozemlja oz. 353.939,8 ha. Od zadnjega obdobja poročanja (2014) se je obseg VVO v Sloveniji povečal za skoraj 6100 ha. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledi travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %, se pa delež pozidanih površin na VVO še povečuje (na 5,9 %).

Podrobnejše analize kažejo, da so spremembe rabe tal na VVO med letoma 2014 in 2023 majhne, pri interpretaciji absolutnih vrednosti pa moramo upoštevati tudi absolutno povečanje VVO v Sloveniji za 6091 ha. Za celotno obdobje izstopa povečanje gozda, kjer so se površine povečale iz 213.535 ha na 219.738 ha. Za 709 ha se je povečal obseg pozidanih površin, povečanje obsega travinja in trajnih nasadov pa je minimalno. Omeniti moramo še kategorijo drugo – povečan obseg teh površin gre predvsem na račun kategorije odprto zemljišče brez rastlinskega pokrova (kategorija rabe 6000) in suho odprto zemljišče (kategorija rabe 5000). Zaznano zmanjšanje površin v zaraščanju (za 3.080 ha) vsaj v delu lahko pripišemo postopni spremembi te kategorije v gozd. Na VVO opažamo tudi zmanjšanje obsega njiv (za 915 ha).

Spremembe rabe tal na VVO v Sloveniji glede na želeno smer razvoja še vedno ocenjujemo kot neopredeljene. Absolutno in relativno veliko povečanje površin gozda in zmanjšanje obsega njiv na VVO s stališča pritiskov na vodne vire lahko interpretiramo kot zaželen pojav, oziroma pozitivne spremembe. Povečevanje obsega pozidanih zemljišč pa ocenjujemo kot manj ugodno, saj so s tem trajno spremenjene razmere na VVO, z različnimi novimi dejavnostmi pa človek povečuje tveganje za onesnaženje in obremenjevanje vodnih virov. Kljub povečanju zemljišč v ekstenzivni rabi (gozd) bi morali bolj načrtno spodbujati predvsem zmanjševanje površin njiv, trajnih nasadov in omejiti pozidavo. Prav intenzivna obdelava njiv in trajnih nasadov zaradi porabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in mehanizacije predstavljajo večjo nevarnost onesnaževanja okolja in vodnih virov.

V strukturi kmetijskih zemljišč na VVO prevladuje travinje (dobrih 50 % oz. 41.732,3 ha), sledijo njive (46 % oz. 37.452,9 ha). Razmere so drugačne pri ekološko obdelanih kmetijskih zemljiščih na VVO, kjer je v strukturi prav tako največ travinja (skoraj 90 % oz. 8.063,5 ha), temu sledijo njive (11 % oz. 1.031,2 ha). Razlika v strukturi vseh kmetijskih zemljiščih in ekoloških kmetijskih zemljišč na VVO je velika.

V prihodnje bo potrebno spremljati intenzivnost kmetijske rabe tal na VVO in jo, kolikor je mogoče, omejiti. Tu bi bilo ključno bolj načrtno spodbujati ekološki način pridelave in povečevati delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO. Na tem področju že zaznavamo pozitiven razvoj, saj je bil leta 2014 delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO le 6,1 %, leta 2023 pa se je povzpel na 11,4 %. Glede na potrebe po varovanju virov pitne vode bi sicer pričakovali, da se bo ekološko kmetijstvo na VVO hitreje razširilo.

Tudi regionalna slika zastopanosti VVO je pestra. Največjo površino VVO predstavljajo v Podravski (701.823,5 ha), Osrednjeslovenski (501.518,3 ha) in Obalno-kraški (451.637,4 ha) statistični regiji. Čeprav so VVO po statističnih regijah zastopana v različnem obsegu, je zanimiv vpogled tudi v regionalne razmere kmetijske rabe na VVO. Največji delež kmetijskih zemljišč na VVO je v Pomurski (62,7 %) in Podravski (40,7 %), katerima sledi Posavska (28,2 %) statistična regija.

Opozoriti pa velja še na velike regionalne razlike v deležih ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO. V nadzor ekološke pridelave je vključenih kar 42 % kmetijskih zemljišč v Obalno-kraški statistični regiji in dobrih 28 % v Primorsko-notranjski statistični regiji. Na repu regij po zastopanosti ekoloških kmetijskih zemljišč na VVO ostajata kmetijski Pomurska in Podravska statistična regija. Delež ekoloških površin se je sicer v obeh regijah povečal, a še vedno s 3 % precej zaostajata za stanjem v drugih regijah.

Pitna voda kot naravni vir je vseskozi aktualna tema različnih razprav in nedvomno ena izmed prioritet okoljske politike. Poleg intenzivnih kmetijskih praks kot so: intenzivno namakanje ali gnojenje ter neustrezna mehanizacija, na kakovost vodnih virov vpliva tudi vzpostavljenost sistemov za zbiranje in stopnja čiščenja odpadnih voda. Za zagotavljanje kakovosti vode je bistveno upravljanje z obremenitvami in gonilnimi silami teh obremenitev v neposredni okolici vodnih virov. Pregled in analiza rabe tal in spremljanje dinamike sprememb pa nakazujejo na antropogene vplive v tem občutljivem prostoru.

Cilji politik so usmerjeni v nadzor obsega pozidanih površin ter vzpostavitev sistemov za zbiranje odpadne vode iz gospodinjstev in industrije ter zagotovitev naprav za obdelavo zbrane odpadne vode ter zmanjševanja obsega intenzivnih kmetijskih rab in praks na VVO, s sočasnim povečevanjem deleža izvajanja ekološkega kmetijstva na VVO.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: NPVO – Nacionalni program varstva okolja, Zakon o vodah (Uradni list RS, 67/02 in spremembe) Vodna direktiva (2000/60/EC)

Metodologija zbiranja podatkov:

Uporabljeni podatki za izračun kazalca so Grafični podatki RABA (2014 in 2023) za celo Slovenijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vektorski sloj je narejen na podlagi ročnega prepoznavanja in interpretacije letalskih posnetkov (DOF) za ustrezno časovno obdobje in sicer približno vsakih 3–4 leta za celotno Slovenijo.

Za izračun podatkov vezanih na kmetijska zemljišča je bil uporabljen Grafični podatek GERK (2022) za celo Slovenijo, medtem ko je bil za podatke o ekološkem kmetovanju uporabljen Grafični podatek EKO GERK (2023) za celo Slovenijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe znotraj posameznega bloka, vrisani pa so s pomočjo digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) glede na trenutno uporabo zemljišč v naravi.

Podatki o obstoječih VVO so dostopni na spletnem portalu eVode (Direkcija RS za vode, Ministrstvo za naravne vire in prostor) (2022). Določena so na podlagi predpisa Vlade RS in na podlagi občinskih odlokov, ki se dopolnjuje skladno z akti o razglasitvi teh območij.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Oba sloja VVO (državni in občinski odloki) sta bila združena v eno sloj vodovarstvenih območij, tako smo upoštevali skupne površine VVO ne glede na različne odloke.

Pri obravnavi pozidave smo iz Grafičnega podatkovnega sloja RABA vseh obravnavnih let (2014 in 2023) uporabili vse kategorije 1100, 1160, 1180, 1190, 1211, 1212, 1221, 1222, 1230, 1240, 1300, 1321, 1410, 1420, 1500, 1600, 1800, 2000, 3000, 4100, 4210, 4220, 5000, 6000 in 7000. Kategorije smo združili po sledečem ključu:

Združene kategorije rabe

MKGP kategorije (RABA)

njiva

1100: njiva oziroma vrt

1190: rastlinjak

trajni nasad

1160: hmeljišče

1180: trajne rastline na njivskih površinah

1211: vinograd

1212: matičnjak

1221: intenzivni sadovnjak

1222: ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak

1230: oljčnik

1240: ostali trajni nasadi

travinje

1300: trajni travnik

1321: barjanski travnik

zaraščanje

1410: kmetijsko zemljišče v zaraščanju

1420: plantaža gozdnega drevja

1800: kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem

gozd

1500: drevesa in grmičevje

2000: gozd

pozidano

3000: pozidano in sorodno zemljišče

drugo

1600: neobdelano kmetijsko zemljišče

4100: barje

4210: trstičje

4220: ostalo zamočvirjeno zemljišče

5000: suho odprto zemljišče, s posebnim rastlinskim pokrovom

6000: odprto zemljišče brez rastlinskega pokrova

voda

7000: voda

 

Na enak način smo obravnavali tudi podatke Grafičnega podatkovnega sloja GERK (2022) in Grafičnega podatkovnega sloja EKO GERK (2023), kjer smo uporabili vse kategorije 1100, 1131, 1160, 1161, 1170, 1180, 1181, 1190, 1191, 1192, 1211, 1212, 1221, 1222, 1230, 1240, 1300, 1320 in 1610. Kategorije smo združili po sledečem ključu:

Združene kategorije rabe

MKGP kategorije (GERK, EKO GERK)

njiva

1100: njiva

1131: začasno travinje

1170: jagode na njivi

1190: rastlinjak

1191: rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh

1192: rastlinjak s sadnimi rastlinami

trajni nasad

1160: hmeljišče

1161: hmeljišče v premeni

1180: trajne rastline na njivskih površinah

1181: trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh

1211: vinograd

1212: matičnjak

1221: intenzivni sadovnjak

1230: oljčnik

1240: ostali trajni nasadi

travinje

1222: ekstenzivni oz. travniški sadovnjak

1300: trajni travnik

1320: travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi

drugo

1610: kmetijsko zemljišče v pripravi

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Grafični podatki RABA

ha

MKGP (https://rkg.gov.si/vstop/)

2014

javno

letno

3. 4. 2014

da

30. 6. 2023

10. 7. 2023

Grafični podatki GERK

MKGP (https://rkg.gov.si/vstop/)

18. 8. 2022

javno

letno

15. 6. 2023

Grafični podatki EKO GERK

MKGP (interni podatek)

2023

interno

ažurno

junij 2023

VVO

Direkcija RS za vode (MNVP) (http://www.evode.gov.si/index.php?id=116)

2022

javno

letno

15. 6. 2023

 

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1-3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi viri in literatura

  1. Flisar Novak Z., 2012. Raba in varstvo tal na vodovarstvenih območjih v Pomurju. Ljubljana, Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije.
  2. Kranjc S., Kušar U., 2021. Vodovarstvena območja – Kazalci okolja v Sloveniji. Ljubljana, ARSO. URL: https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/vodovarstvena-obmocja-1 (29. 11. 2023).
  3. Lampič, B., Robačer, M., Bavec, M., Navršnik, T., 2023. Aktivnosti za pospeševanje razvoja ekološkega kmetovanja v letu 2023. Analiza stanja ekološkega kmetijstva. Ljubljana, UL FF; Maribor, FKBV.
  4. Lampič, B., Rutar, A., 2019. Vrednotenje intenzivnosti okoljskih pritiskov kmetijstva na podzemno vodo v Sloveniji. Dela, št. 51.


Related indicators