Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO₂), metana (CH₄), didušikovega oksida (N₂O) in F-plinov) energetskega izvora in ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012 ter analizira njihovo gibanje.

Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med izpusti toplogrednih plinov in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v ozračju zaradi naraščajočih izpustov, zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. Na mednarodni ravni je bila sprožena akcija, katere cilj je znižanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa izpuste za obdobje 2008-2012 glede na izhodiščne izpuste.

Raba energije je največji vir izpustov toplogrednih plinov, saj je leta 2007 prispevala 81 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, od takrat pa, če zanemarimo vrh sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, naraščajo. Posledica tega je, da so bili leta 2007 4 % višji kot leta 1986. Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 6 %. Leta 2007 so se povečali tako izpusti zaradi rabe energije (0,7 %) kot iz neenergetskih virov (1,0 %). V obdobju 2000-2007 so izpusti zaradi rabe energije rasli s povprečno letno stopnjo 1,5 %, kar je občutno več kot v obdobju 1986-2007, ko je povprečna letna stopnja rasti znašala 0,2 %.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora za leto 2007 ima največji delež CO₂ (96%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH₄ predstavlja 2 %, glavni vir je rudarstvo. N₂O prispeva 2 %, glavni vir je promet, sledi pa mu zgorevanje lesa v široki rabi. Izpusti CO₂ in N₂O so se v obdobju 1986-2006 povečali za 5 % oz. 56 %. Povečanje izpustov CO₂ je posledica tega, da s povečanjem energetske učinkovitosti in rabe goriv z nižjo vsebnostjo ogljika nismo uspeli ločiti gibanja izpustov in gospodarske rasti, N₂O pa večjega števila avtomobilov s katalitičnimi pretvorniki. Izpusti CH₄ so se zmanjšali zaradi opuščanja rudarske dejavnosti.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 2,7 % zlasti zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn in zmanjšanja rabe tekočih goriv. V obdobju 2000-2007 so se izpusti povečali za skoraj 20% (povprečna letna rast 2,6 %), leta 2007 pa je rast znašala 3,3 %. Rast izpustov v zadnjih sedmih letih je posledica večanja potreb po električni energiji ob nespremenjeni strukturi termoenergetskega sektorja (pomanjkanje naložb v nove zmogljivosti) ter slabših hidroloških razmerah v letu 2007.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2007 zmanjšali za 47,1 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, kar je vplivalo na znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter na rast porabe plinastih. V obdobju 2000-2007 so se izpusti povečali za 2,6 %. V začetku obdobja ni bilo jasnega trenda izpustov, v letih 2003-2006 pa so naraščali s povprečno letno stopnjo 6,3 %. Leta 2007 so se izpusti zmanjšali za 10 %. Rast v letih 2003-2006 je posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 pa je posledica strukturnih sprememb v industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti), izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe električne energije.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so se izpusti v obdobju 1986-2007 povečali za 165 % (povprečna letna rast 4,8 %). Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V zadnjih sedmih letih je bila povprečna letna rast za malenkost višja kot v obdobju 1986-2007, zlasti zaradi visoke rasti v letih 2005, 2006 in 2007, ko so povprečne letne stopnje znašale 6,6 %, 5,0 % in 12,5 %. Več kot dvakrat višja rast v letu 2007 glede na leto 2006 je posledica širitve EU na Bolgarijo in Romunijo, s čimer se je tranzitni promet skozi Slovenijo močno povečal, ter tudi slabega izvajanja ukrepov v tem sektorju. Zaradi majhnosti Slovenije je imelo povečanje tranzitnega prometa (ter v devetdesetih tudi bencinski turizem) velik vpliv na energetsko in s tem bilanco izpustov Slovenije.

Obraten trend kot v prometu je opazen v sektorju druga področja, kjer se je v letu 2007 nadaljevalo zmanjševanje izpustov, ki so se glede na leto prej zmanjšali za 19 %. Glede na leto 1986 so bili nižji za 20 %. Izpusti sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv, občutno zmanjševanje pa je bilo opazno v letih 2005 (8,6 %), 2006 (9,3 %) in zlasti 2007. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: od visokih cen kurilnega olja, izboljšanja izolacij hiš, do zamenjave goriv itd., v letu 2007 pa je opazen tudi vpliv zamika nakupa kurilnega olja zaradi naraščajočih cen.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je za dosego Kjotskega cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Rast izpustov se v zadnjih letih kljub temu ni ustavila. Analiza izvajanja operativnega programa je pokazala, da je izvajanje ukrepov nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki vsebuje pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roki za izvedbo ukrepov, kar bo omogočilo enostavnejše spremljanje izvajanja ter tudi nabor kazalcev po ukrepih.

Poleg ponorov bo na zmanjšanje izpustov TGP najbolj vplival sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi direktive 2003/87/ES. Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov sistema je podelitev brezplačnih pravic z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov zmanjšanja izpustov TGP. Če zavezanec spusti v zrak več kot ima brezplačnih kuponov, mora za presežek kupiti kupone na trgu emisijskih kuponov. Pri doseganju Kjotskega cilja se v izpustih upošteva količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na 8.299 kt CO₂. Če zavezanci izpustijo več, se to šteje v emisijsko bilanco države, v kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega lahko izračunamo Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.747 kt CO₂ ekv. Daleč najpomembnejši sektor med viri, ki niso vključeni v EU-ETS, je promet, ki predstavlja 46 % (Slika 3). To je zlasti problematično, ker je to sektor, kjer v zadnjih letih beležimo visoke rasti. Kljub povečevanju izpustov iz prometa leta 2007, Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ni bil presežen, saj so izpusti znašali 11.730 kt CO₂ ekv. To je posledica občutnega zmanjšanja izpustov v sektorju druga področja ter tudi v industriji. Vendar lahko na podlagi podatkov o rabi energije v letu 2008, ko je bila zabeležena občutna rast, sklepamo, da se bodo izpusti znatno povečali, s čimer bo Slovenija v prvem letu Kjotskega obdobja presegla Kjotski cilj.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na bazno leto, če mednarodni dogovor o njihovem zmanjšanju ne bo dosežen, in 30 %, če bo (Evropska Komisija, 2007). Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je za Slovenijo razdeljen na 21 % zmanjšanje emisij zavezancev v sistemu EU-ETS ter 4 % povečanje izpustov preostalih virov glede na leto 2005. Če naposled pride do mednarodnega dogovora, ki kljub pričakovanjem še ni bil sprejet v Köbenhavnu decembra 2009, bodo cilji temu primerno zahtevnejši.