KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Učinkovitost rabe energije v prometu se izboljšuje, vendar prepočasi, saj se je v obdobju 2000-2019 izboljšala le za 11 %. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, kjer se je učinkovitost poslabšala.

V gospodinjstvih se je učinkovitost rabe energije v enakem obdobju izboljšala za 33 % zlasti na račun izboljšanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje. Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj.

Neutral

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM 2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve okoljske zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 in 2030 zadovoljivo, le pri PM2.5, NMVOC in SO2 so izpusti leta 2030 le malo nižji od ciljnih, zato obstaja možnost, da cilji kljub izvajanju ukrepov ne bodo doseženi. Zato je potrebno aktivno spremljanje trendov in ob nedoseganju pričakovanega gibanja priprava dodatnih ukrepov.

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Bad

Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega le še dobra tretjina evropsko pomembnih habitatnih tipov. Za doseganje ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost je potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ter izvajati Program upravljanja območij Natura 2000. To še zlasti velja za območja s sladkovodnimi, mokriščnimi, barjanskimi in traviščnimi habitatnimi tipi.

Bad

Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le 30 % vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2013 – 2018 se je glede na preteklo poročevalsko obdobje delež  vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti ohranil, vendar se je povečal delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Kar tretjina evropsko pomembnih vrst ptic ima negativen ali negotov kratkoročen trend.

Neutral

Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.