Neutral

Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije. V letu 2022 je bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči znašal 92 % povprečja EU-27, kar je največ doslej. Podpora ekspanzivno naravnane fiskalne politike gospodarstvu in ukrepi za podporo prebivalstvu med epidemijo in energetsko draginjo so močno oblažili vpliv obeh kriz. Po prevladujočem razvojnem modelu v svetu višjo razvitost spremlja višji ekološki odtis. Doseganje blaginje s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje je značilno tudi za Slovenijo.

Neutral

Število prebivalcev se v Sloveniji povečuje. V letu 2021 je znašalo 2,109 milijona. Naravni prirast se je malce povišal v primerjavi z letom 2020, vendar ostaja negativen  (-4,3 oseb na 1.000 prebivalcev). Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev se je zmanjšal na 1,2. Slovensko prebivalstvo se stara. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih in povzroča pritiske na ekosisteme. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364). 

Neutral

Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.

Good

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.

Neutral

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.

Neutral

Leta 2022 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,1 %. V primerjavi z letom prej se je dvignila za 0,4 %. Pod pragom tveganja revščine je leta 2022 živelo 251.000 prebivalcev, kar pomeni, da so bili njihovi dohodki nižji od 827 € na mesec, kolikor je znašal prag tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pod pragom EU. V letu 2021 se je Slovenija uvrstila na tretje mesto po najnižji stopnji tveganja revščine med državami EU-27. V letu 2022 pa se je izenačila z Madžarsko na drugem mestu.

Neutral

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022).

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti.

Bad

Tehnološko inovacijski potencial se v Sloveniji krepi počasi in ne dosega zastavljenih ciljev. To je z vidika varstva okolja neugodno, saj so nove tehnologije okolju prijaznejše in energetsko varčnejše.

Good

Število uporabnikov interneta se povečuje, predvsem zaradi povečevanja širokopasovnega dostopa. Največji delež uporabnikov interneta je med mladim, najmanj ga uporabljajo nižje izobraženi in starejši.