KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Neutral

Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije
in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96
% zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa
je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se
zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za
zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter

Good

Količina odpadkov od zgorevanja premoga se zmanjšuje, zlasti opazno v zadnjih letih, kot posledica zmanjševanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije. Daleč največji vir je termoelektrarna Šoštanj. Večina odpadkov se uporabi kot polnilni material v rudnikih.

Neutral

V obdobju 1990-2015 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 5 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov.

Good

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.

Good

Raba končne energije je leta 2020 znašala 4.440 ktoe in se je zmanjšala drugo leto zapored, tokrat za 9,2 %. Občutno zmanjšanje je predvsem posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Do zmanjšanja rabe je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo gospodinjstev. V obdobju 2000‒2020 se je raba končne energije zmanjšala za 2,2 % in leta 2020 dosegla najnižjo vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije, 36 %, se porabi v prometu, sledijo sektorji industrija, gospodinjstva in ostala raba.

Good

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2021 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 2,7 % na leto. Leta 2020 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 11 % točk manj kot leta 2005.

Bad

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.

Good

Raba primarne energije je leta 2020 znašala 6.334 ktoe in se je zmanjšala že tretje leto zapored, tokrat za 5,5 %. Do zmanjšanja je prišlo zaradi zmanjšanja rabe končne energije kot posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej večja. V strukturi rabe primarne energije so tudi leta 2020 prevladovala tekoča goriva (29,6 %), sledili so jedrska energija (26,1 %), obnovljivi viri energije (18,6 %), trdna goriva (16 %) in zemeljski plin (11,5 %).