KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2019 v kmetijstvu zmanjšali za 11,0 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja. Zatem se je zmanjševanje upočasnilo. V letu 2019 je Slovenija dosegla cilj (povečanje emisij toplogrednih plinov za 0,3 % glede na leto 2005), ki ga za leto 2020 določa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (povečanje emisij toplogrednih plinov za največ 5 % glede na leto 2005).


Kazalec prikazuje gibanje izpustov metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in ogljikovega dioksida (CO2) iz kmetijstva v obdobju 1986–2019. Gre za toplogredne pline, ki povečujejo temperaturo zraka in povzročajo globalne spremembe podnebja. Te vplivajo na naravno okolje in povzročajo veliko škodo gospodarstvu, predvsem kmetijstvu.

Podatki so prikazani sorazmerno glede na izhodiščno leto 1986, ki je po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja za Slovenijo izhodiščno leto za oceno uspešnosti zmanjševanja izpustov. Metan in didušikov oksid sta poglavitna toplogredna plina, ki ju spremljamo v zvezi z izpusti v kmetijstvu. Ogljikov dioksid, ki se sprosti zaradi apnenja kmetijskih tal in zaradi gnojenja s sečnino, predstavlja manj kot 2 % skupnega učinka toplogrednih plinov v kmetijstvu. Zaradi razlik v toplogrednem učinku, izpuste metana in didušikovega oksida preračunamo v ekvivalente ogljikovega dioksida. Metan ima 25-krat, didušikov oksid pa 298-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida. Metan je v ozračju kratko-obstojen plin in novejše raziskave kažejo, da je v uradnih evidencah emisij njegov pomen precenjen. Ne glede na to, ga v tem kazalcu obravnavamo kot je trenutno uveljavljeno. Ogljikovega dioksida, ki nastane zaradi rabe fosilnih goriv v kmetijstvu, po metodi IPCC (2006) ne spremljamo v kmetijskem okviru. Zato ga tudi ne obravnavamo pri tem kazalcu.


Grafi

Slika KM14-1: Struktura izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
CH4 - fermentacija v prebavilih rejnih živali [%] CH4 - skladiščenje živinskih gnojil [%] N2O - skladiščenje živinskih gnojil [%] N2O - gnojenje z živinskimi gnojili [%] N2O - gnojenje z mineralnimi gnojili [%] N2O - gnojenje z drugimi organskimi gnojili [%] N2O - paša [%] N2O - odlaganje amoniaka in NOX iz ozračja [%] N2O - izpiranje dušikovih snovi v podtalnico in vodotoke [%] N2O - razkrajanje žetvenih ostankov [%] N2O - obdelava histosolov [%] N2O - mineralizacija organske snovi v tleh [%] CO2 - uporaba uree, KAN in apnenje tal [%]
2019 54,68 13,67 2,97 6,59 7,64 0,06 2,31 3,92 4,01 1,97 0,51 0,01 1,64
Slika KM14-2: Gibanje letnih izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu, 1986–2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Izpusti metana [indeks 1986=100] Izpusti didušikovega oksida [indeks 1986=100] Izpusti ogljikovega dioksida [indeks 1986=100] Skupni izpusti toplogrednih plinov [indeks 1986=100] Izpusti metana [1.000 t] Izpusti didušikovega oksida [1.000 t] Izpusti ogljikovega dioksida [1.000 t] Skupni izpusti toplogrednih plinov [1.000 t ekv CO2]
1986 100 100 100 100 52,26 1,90 57,01 1930,58
1987 99,02 103,92 103,66 100,60 51,74 1,98 59,10 1942,08
1988 98,10 99,74 101,54 98,68 51,26 1,90 57,89 1905,14
1989 97,38 95,03 98,25 96,71 50,89 1,81 56,01 1867,12
1990 96,49 94,89 98,60 96,08 50,42 1,81 56,21 1854,90
1991 91,05 87,46 96,04 90,14 47,58 1,66 54,75 1740,25
1992 93,30 102,34 108,30 96,40 48,75 1,95 61,74 1861,00
1993 89,00 93,80 104,03 90,85 46,51 1,79 59,31 1754,01
1994 89,50 95,56 104,49 91,72 46,77 1,82 59,57 1770,82
1995 90,44 95,69 78,83 91,64 47,26 1,82 44,94 1769,20
1996 87,83 92,63 66,14 88,60 45,90 1,76 37,70 1710,52
1997 84,21 94,54 54,09 86,35 44,00 1,80 30,84 1667,15
1998 86,00 96,75 58,75 88,35 44,94 1,84 33,49 1705,73
1999 86,80 97,24 60,85 89,10 45,36 1,85 34,69 1720,23
2000 92,48 99,54 58,54 93,55 48,33 1,89 33,38 1806,09
2001 91,01 99,06 57,95 92,40 47,56 1,89 33,04 1783,76
2002 94,40 101,38 56,13 95,32 49,33 1,93 32,00 1840,20
2003 89,36 96,89 58,77 90,67 46,69 1,84 33,51 1750,37
2004 87,73 92,44 49,82 88,00 45,85 1,76 28,40 1698,83
2005 89,04 91,96 50,99 88,77 46,53 1,75 29,07 1713,82
2006 88,69 92,80 50,36 88,76 46,34 1,77 28,71 1713,63
2007 92,42 94,32 48,01 91,67 48,29 1,80 27,37 1769,69
2008 89,69 87,83 40,15 87,68 46,87 1,67 22,89 1692,75
2009 88,68 91,12 53,04 88,35 46,34 1,73 30,24 1705,59
2010 87,11 89,81 48,82 86,77 45,52 1,71 27,83 1675,23
2011 86,72 88,09 43,47 85,84 45,32 1,68 24,78 1657,25
2012 85,94 86,76 47,36 85,04 44,91 1,65 27,00 1641,75
2013 85,20 86,02 46,27 84,29 44,52 1,64 26,38 1627,28
2014 86,95 90,47 44,38 86,73 45,44 1,72 25,30 1674,34
2015 89,67 91,44 42,56 88,80 46,86 1,74 24,26 1714,36
2016 91,25 91,37 42,72 89,86 47,69 1,74 24,35 1734,74
2017 89,51 89,65 40,46 88,10 46,78 1,71 23,07 1700,90
2018 89,04 90,10 46,23 88,09 46,53 1,71 26,36 1700,56
2019 89,91 90,90 49,43 89,01 46,99 1,73 28,18 1718,38
Slika KM14-3: Zmanjšanje letnih izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v državah EU med izhodiščnim letom in letom 2018
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2021; Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, 2021

Prikaži podatke
Letni izpusti toplogrednih plinov [Indeks (izhodiščno leto=100)] Izpusti toplogrednih plinov – izhodiščno leto [1.000 t] Izpusti toplogrednih plinov – 2018 [1.000 t]
Španija 107,02 37042,41 39643,76
Ciper 105,94 471,41 499,40
Irska 101,88 19584,98 19953,07
Luksemburg 99,26 695,57 690,44
Portugalska 95,09 7149,50 6798,76
Francija 90,84 82311,85 74774,04
Avstrija 89,32 8088,51 7224,35
Slovenija 89,18 1930,56 1721,71
Švedska 88,86 7641,08 6790,17
Finska 87,52 7498,69 6562,49
Italija 86,97 34708,70 30186,58
Malta 85,62 76,45 65,46
Danska 83,89 13161,17 11041,26
Velika Britanija 83,75 48762,38 40837,00
Belgija 81,36 12242,95 9960,88
Nemčija 80,15 79305,20 63564,89
EU 79,78 545611,41 435262,69
Grčija 76,74 10140,24 7781,50
Nizozemska 72,73 25071,03 18234,55
Poljska 67,32 49190,58 33117,07
Hrvaška 61,50 4423,45 2720,30
Madžarska 59,48 12012,79 7145,64
Češka 55,00 15648,71 8606,50
Estonija 53,12 2706,50 1437,79
Romunija 50,74 39132,06 19854,03
Litva 48,35 8853,43 4280,66
Latvija 46,65 5593,02 2609,40
Bolgarija 46,60 13767,95 6415,69
Slovaška 45,58 6022,51 2745,29
Slika KM14-4: Izpusti metana v kmetijstvu pri fermentaciji v prebavilih rejnih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil v letih 1986 in 2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
1986 [1.000 t] 2019 [1.000 t] Izpusti metana v kmetijstvu [Indeks (1986=100)]
Skladiščenje ž. gnojil - govedo 6,87 7,63 111,14
Skladiščenje ž. gnojil - prašiči 4,74 0,90 18,90
Skladiščenje ž. gnojil - perutnina 1,35 0,78 57,91
Skladiščenje ž. gnojil - ovce, koze, konji 0,06 0,08 143,18
V prebavilih - govedo 39,23 37,59 95,81
V prebavilih - prašiči 0,89 0,36 40,26
V prebavilih - ovce, koze, konji 0,46 1,11 243,43
Slika KM14-5: Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu v letih 1986 in 2019 po virih
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
1986 [t] 2019 [t] Izpusti didušikovega oksida v kmetijstvu [Indeks 2019/1986]
Gnojenje z mineralnimi gnojili 467,41 440,75 94,30
Gnojenje z živinskimi in drugimi organskimi gnojili 501,50 383,45 76,46
Skladiščenje živinskih gnojil 171,69 171,41 99,84
Izpiranje dušika v vode 255,69 231,38 90,49
Odlaganje dušikovih spojin iz zraka 301,08 226,06 75,08
Paša 70,22 133,24 189,74
Razkrajanje žetvenih ostankov 108,77 113,75 104,58
Obdelava histosolov in mineralizacija organske snovi v tleh 26,88 29,98 111,56

Cilji

  • Obvladovanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu na ravni do največ +5 % do leta 2020 glede na leto 2005 ob hkratnem povečanju samooskrbe Slovenije s hrano;
  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za 1 % do leta 2030 glede na leto 2005;
  • manjšanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu za 5 – 22 % do leta 2050 glede na leto 2005 ob upoštevanju naravnih danosti za kmetovanje, izboljšanju prehranske varnosti, povečanju samooskrbe s hrano ter sledenju drugim ciljem multifunkcionalnega kmetovanja;
  • zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak.

 

Podrobne informacije o ciljih lahko preberete v kazalcu Izpusti toplogrednih plinov.


Kmetijstvo je vir neposrednih (npr. nastajanje metana pri fermentaciji v prebavilih domačih živali in pri skladiščenju živinskih gnojil ter nastajanje didušikovega oksida pri skladiščenju živinskih gnojil, pri gnojenju z živinskimi, drugimi organskimi in mineralnimi gnojili, na paši, pri razkrajanju žetvenih ostankov in pri obdelovanju histosolov) in posrednih (npr. kot posledica uhajanja dušikovih spojin iz kmetijstva v vode in zrak in naknadnih izpustov didušikovega oksida iz vodnih in kopenskih ekosistemov) izpustov toplogrednih plinov.

Metan nastaja pri fermentaciji krme v prebavilih domačih živali in med skladiščenjem živinskih gnojil. Zaradi relativno velike črede in zaradi posebnosti v prebavi, prispeva v Sloveniji prek 90 % izpustov metana govedoreja.

Največ didušikovega oksida nastane zaradi gnojenja kmetijskih rastlin z živinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko didušikovega oksida prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke in uhajanja amonijaka v zrak. Pomemben vir didušikovega oksida je tudi skladiščenje živinskih gnojil.

V skladu z IPCC (2006) metodologijo poročamo v sklopu kmetijstva tudi del emisij CO2. V slovenskem kmetijstvu upoštevamo dva manjša vira emisij CO2 in sicer uporaba sečnine in kalcijevega amonijevega nitrata (KAN) za gnojenje ter apnenje tal. K skupnim emisijam v slovenskem kmetijstvu v letu 2019 sta prispevala manj kot 2 %.

Letni izpusti metana v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2019 zmanjšali iz 52.256 na 46.985 ton ali za 10,1 %, izpusti didušikovega oksida pa iz 1.903 na 1.730 ton ali za 9,1 %. Toplogredni učinek vseh plinov, izražen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal od 1.930.579 t na 1.718.382 t ali za 11,0 %. Po hitrem zmanjševanju v prvih letih tega obdobja, se je zmanjševanje upočasnilo. V letu 2019 je Slovenija dosegla cilj (povečanje emisij toplogrednih plinov za 0,3 % glede na 2005), ki ga za leto 2020 določa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (povečanje emisij toplogrednih plinov za največ 5 % glede na leto 2005). Pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov je Slovenija primerljiva z državami Zahodne Evrope. Zmanjšanje pa je bilo precej manjše kot v večini držav Višegrajske skupine in Jugovzhodne Evrope, kjer so zaradi težav v sektorju živinoreje izpuste v povprečju zmanjšali za približno 50 %.

V absolutnem smislu je k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov največ prispevala prašičereja, pri kateri so se precej zmanjšali izpusti metana zaradi fermentacije v prebavilih ter pri skladiščenju živinskih gnojil. Zmanjšanje izpustov po letu 1990 pripisujemo predvsem izboljšanim načinom ravnanja z gnojevko, v zadnjih 15 letih pa zmanjšanju števila živali, ki je bilo posledica težav v panogi. Precej so se zmanjšali tudi izpusti metana iz prebavil goved, predvsem krav molznic. To je bilo predvsem posledica izboljšanja učinkovitosti reje, saj dosegamo podobno prirejo mleka z bistveno manjšo čredo molznic kot nekoč. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so prispevali tudi izboljšani načini gnojenja. Kljub manjši porabi dušika iz živinskih in mineralnih gnojil so se pridelki kmetijskih rastlin znatno povečali.

Izpusti toplogrednih plinov so se povečali pri reji na paši in pri reji drobnice. Povečanje izpustov na paši ni problematično, saj so se zaradi preusmeritve v pašno rejo zmanjšali izpusti iz hlevov in gnojišč.

Slovenska zakonodaja na splošno ne obravnava izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Izjema so velike prašičje in perutninske farme, ki so dolžne po Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (UL RS, št. 57/15), delovati po načelu »najboljših razpoložljivih postopkov«. Posredno zmanjšujejo izpuste nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda in tal, predvsem Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17). K zmanjšanju izpustov didušikovega oksida posredno prispevajo tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki smo jih začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in so bili vključeni v Programa razvoja podeželja 2004–2006 in 2007–2013, izvajajo pa se tudi v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 (izvajanje se nadaljuje tudi po 2020). Pretekli programi razvoja podeželja niso vsebovali ukrepov, ki bi znatneje prispevali k zmanjšanju emisij metana. K manjšim izpustom metana in didušikovega oksida so posredno prispevale tudi strokovne naloge v živinoreji in Javna služba kmetijskega svetovanja, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

 

Cilji so povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Izpusti metana in ogljikovega dioksida so ocenjeni po metodologiji IPCC (2006), izpusti didušikovega oksida pa po metodologiji EMEP/EEA (2019), kot so ju za slovenske razmere prilagodili Mekinda Majaron in sod. (2021). Gre za metodologijo, na podlagi katere Slovenija poroča po Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Evropski komisiji.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o izpustih metana, didušikovega oksida in ogljikovega dioksida po posameznih virih so bili zajeti neposredno iz emisijskih evidenc. Podatki so skladni s podatki, ki so bili za obdobje 1986–2019 poročani v letu 2021 (Slovenia's national inventory report 2021: GHG emissions inventories 1986–2019).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Emisije metana, didušikovega oksida in ogljikovega dioksida v kmetijstvu

t/leto;

t CO2 ekv / leto

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si);

Evropska okoljska agencija (http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/)

1986–2019

Marec za predpreteklo leto

Letno

8. 4. 2021

Da

 

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o izpustih toplogrednih plinov za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije. Gre za podatke, ki jih države poročajo Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Evropski komisiji.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o izpustih toplogrednih plinov v kmetijstvu v letu 2018 so bili neposredno prevzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije, podatki za izhodiščno leto pa s spletne strani Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Izhodiščno leto po Konvenciji o spremembi podnebja je za večino držav 1990. Izjeme so Bolgarija (1988), Madžarska (povprečje 1985–1987), Poljska (1988), Romunija (1989) in Slovenija (1986). Na podlagi podatkov za izhodiščno leto in 2018 je bil izračunan indeks zmanjšanja emisij za posamezne države EU. Za namene medsebojne primerjave smo tudi podatke za Slovenijo povzeli po tem viru. Gre za podatke, ki so jih za obdobje 1990 do 2018 države poročale v letu 2020. Zaradi rednih letnih posodobitev metodike podatki za Slovenijo niso povsem skladni z drugimi podatki za Slovenijo, ki so prikazani v tem kazalcu (podatki za obdobje 1990 do 2019, ki jih je Slovenija poročala v letu 2021).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Emisije toplogrednih plinov v državah članicah EU

t/leto

Evropska okoljska agencija (https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/data-viewers/greenhouse-gases-viewer);

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (https://di.unfccc.int/ghg_profile_annex1)

Izhodiščno leto po Konvenciji o spremembi podnebja in 2018

Z enoletno zamudo

Redno

9. 4. 2021

Da

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura