KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Kmetijska zemlja je leta 2022 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 26,3 % vse kmetijske zemlje. Bogata naravna in kulturna dediščina ter pestra kulturna krajina je tudi posledica tradicionalnega kmetijstva v preteklosti. Varovana območja narave prispevajo k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, ki pa se bodo ohranili le, če bodo imeli kmetje za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.


Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave, to so parki, rezervati in naravni spomeniki. Prikazana je vrsta rabe zemljišč v varovanih območjih. Vloga kmetijstva pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je prikazana z deležem kmetijskih zemljišč v skupni površini varovanih območij. Kazalec torej prikazuje način rabe tal na varovanih območjih, ne zagotavlja pa neposredne informacije o doseganju ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov na teh območjih.

 


Grafi

Slika KM06-1: Struktura rabe zemljišč v varovanih območjih (zavarovana območja in Natura 2000) v Sloveniji v 2022
Viri:

Vir: ARSO, 2022; Raba zemljišč - MKGP, 2022; preračuni KIS, 2022

Prikaži podatke
Kmetijska zemljišča [ha] Zemljišča v zaraščanju [ha] Gozd [ha] Pozidana in sorodna zemljišča [ha] Različna odprta zemljišča [ha] Vode [ha] Drugo [ha] Kmetijska zemljišča [%] Zemljišča v zaraščanju [%] Gozd [%] Pozidana in sorodna zemljišča [%] Različna odprta zemljišča [%] Vode [%] Drugo [%]
2022 153852,58 10824,33 571646,50 16463,57 29209,41 8365,45 28642,43 18,79 1,32 69,80 2,01 3,57 1,02 3,50
Slika KM06-2: Deleži varovanih kmetijskih zemljišč od skupnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji po različnih tipih varovanih območjih
Viri:

Vir: ARSO, 2022; Raba zemljišč - MKGP, 2022; preračuni KIS, 2022

Prikaži podatke
Površina kmetijske zemlje na varovanih območjih [ha] Delež varovane kmetijske zemlje od skupne kmetijske zemlje v Sloveniji [%]
Zavarovana območja 68329,61 11,69
Natura 2000 139230,22 23,82
Vsa varovana območja 153852,58 26,32

Cilji

  • Vzdrževati ugodno stanje kmetijskih habitatov oziroma na območjih Nature 2000 ohraniti tradicionalni in/ali sonaravni način kmetovanja, ter s tem zagotoviti ohranitev rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

Varovana območja narave vključujejo območja omrežja Natura 2000 in zavarovana območja narave (narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik). Velik delež varovanih območij izhaja iz razmeroma neugodnih razmer za kmetijstvo, pestre naravne značilnosti Slovenije in okolju dokaj prijazne rabe prostora, ki se kaže v veliki gozdnatosti, mozaični razporejenosti kmetijskih habitatov in velikem deležu travinja v strukturi kmetijske zemlje.

V letu 2022 je bilo v varovanih območjih 153.853 ha kmetijskih zemljišč, kar je slabih 2000 ha več kot leta 2011. Delež kmetijskih zemljišč v državi, ki so vključene v različne oblike varovanja je 26,3 %. Kmetijska zemljišča so leta 2022 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave, pretežni del varovanih območij je pokrival gozd (69,8 %). V Direktivi o habitatih imajo pomembno vlogo polnaravni habitati. To so kmetijski habitati, ki so nastali v prejšnjih stoletjih v okviru tako imenovane tradicionalne kmetijske pridelave oz. vplivov kmetijske rabe v prostoru. Ta je omogočila nastanek in obstoj pol-naravnih rastlinskih in posledično tudi živalskih združb in s tem prispevala k večji biološki pestrosti. Kot primer lahko navedemo suhe kraške ravnike, kjer redna košnja enkrat letno preprečuje zaraščanje ter omogoča obstoj biotske pestre travniške združbe. Obstoj teh habitatov v zadnjem času poleg zaraščanje ogroža tudi urbanizacija. Tradicionalni oz. sonaravni načini kmetovanja so torej pogoj za ohranitev teh travnikov.

V Sloveniji polnaravni habitati, ki se prepletajo z ostalimi obdelovalnimi zemljišči, v veliki meri ustvarjajo neponovljivo kulturno krajino. Ker za Slovenijo še ni v celoti izdelana karta habitatnih tipov in ker gre za zelo pomemben (osnovni) podkazalec, bi bilo potrebno narediti celovit pregled in kartiranje oz. prostorsko opredelitev kmetijskih habitatov posebnega pomena.

 


Metodologija

Cilji povzeti po:

Direktiva o habitatih

Zakon o ohranjanju narave

 

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki se obnavljajo na različnih časovnih ravneh. Podatki o rabi tal predstavljajo stanje na dan 30. 9. 2022.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatkovni sloj NATURE smo agregirali v enoten sloj, ki pokriva prostor Slovenije, ne glede na vrednost atributa SKUPINA (SPA ali SAC direktiva) ter ga prekrili s prostorskim slojem rabe zemljišč, izvedli presek in izračunali površine, ki smo jih kot vsoto površin grupirali po vrsti rabe tal (šifra vrste rabe v atributu RABA_ID). Prav tako smo izvedli presek med slojem zavarovanih območij in rabe zemljišč ter izvedli izračun površin in sumiranje po vrsti rabe zemljišč. Nato smo ustvarili še sloj varovanih območij, ki je unija med slojem Natura 2000 in zavarovanimi območji. Tudi ta območja smo prekrili z rabo zemljišč, izračunali površine in jih kot vsoto grupirali po vrsti rabe zemljišč. Površine smo podali v ha in kot delež zemljišč od celotne skupne rabe zemljišč po vrstah rabe v Sloveniji, ki smo ga pridobili neposredno iz sloja rabe zemljišč.

 

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površine v Natura 2000

ha

http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx

2022

Razpoložljiv

Večkrat letno

25.10.2022

Da

Raba tal

ha

https://rkg.gov.si/vstop/

2022

Razpoložljiv

Večkrat letno

25.10.2022

Da

 

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Program razvoja podeželja 2014-2020


Related indicators