Ključno sporočilo
Good

V zadnjih dveh letih se količina prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (IG) rahlo povečuje, vendar se je povečala tudi količina gum danih na trg. V letu 2017 je bilo v predelavo oddanih 70 % gum, danih na trg. Letno nastane okoli 17.000 ton IG. V letu 2017 je bio 64 % IG oddanih v snovno, 36 % pa v energetsko predelavo.


Kazalec prikazuje število prevzetih  in v predelavo oddanih izrabljenih gum.

Izrabljena guma je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljena guma je tudi guma, ki jo njen uporabnik vrne distributerju gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga. Izrabljena guma je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s  številko 16 01 03 s seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. V skladu z Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09), je guma pnevmatika za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (v nadaljnjem besedilu: vozila). Za gume se ne štejejo plašči za kolesa brez motorja (velo plašči) in ščitniki za avtomobile ter zračnice za gume vseh vrst.

 


Grafi

Slika OD15-1: Prevzete količine izrabljenih avtomobilskih gum
Prikaži podatke
Količina gum danih na trg Prevzete in v predelavo oddane izrabljene gume
2001 2485
2002 4668
2003 5067
2004 4467
2005 5327
2006 10250
2007 16300
2008 19080
2009 16862
2010 16230
2011 15606
2012 14929
2013 14969
2014 15665
2015 20411 15909
2016 22815 17125
2017 25521 17386
Slika OD15-2: Delež snovne in energetske predelave izrabljenih gum
Prikaži podatke
skupaj snovna predelava energetska predelava energetska predelava snovna predelava
2010 14598 7128 7470 51 49
2011 16807 15877 930 6 94
2012 15118 8821 6297 42 58
2013 14397 7576 6821 47 53
2014 15555 9396 6159 40 60
2105 15632 10115 5517 35 65
2016 17117,27 10954,85 6162,42 36,00 64,00
2017 17721,22 11392,58 6328,64 35,71 64,29

Cilji

- Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja izrabljenih avtomobilskih gum na celotnem območju Republike Slovenije,
- preprečevanje neustreznega odlaganja,
- hkratno zagotavljanje različnih možnosti predelave in odstranjevanja.

 


Sorazmerno z naraščanjem števila registriranih motornih vozil, narašča tudi število nastalih izrabljenih gum (IG). Skladno z uredbo je od leta 2010 tudi pri ravnanju z IG uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost. Gospodarski subjekti, ki prvi dajo gume v promet, morajo sami organizirati in financirati ravnanje z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami uredbe.

Povprečna letna količina prevzetih IG v zadnjih letih, je okoli 17.000 ton IG. Ob vzpostavitvi sistema se je ocenjevalo, da letno nastane 14.000 ton IG. V letu 2017 je bilo v Sloveniji dano na trg  okrog 25.500 ton gum. V istem letu jih je bilo v energetsko in snovno izrabo oddanih 17.386 ton ali 70%.

IG se bodisi snovno ali energetsko predelajo, manjša količina pa jih je oddana v obnovo za ponovno uporabo. Sorazmerno z večjim zajemom IG od leta 2006 dalje, so se povečale tudi količine IG, oddanih v predelavo. V zadnjih letih se deleža snovne in energetske bistveno ne spreminjata. V letu 2017 jih je bilo v snovno predelavo oddanih 64 % (predelava IG v gumeni granulat, ki se dalje uporablja za različne namene), 36 % pa v energetsko (sosežig v cementarnah). Poleg predelave v Sloveniji, so bile IG v predelavo oddane v Avstrijo, na Madžarsko in na Hrvaško. Izjema je bilo leto 2011, ko je bilo v snovno predelavo oddanih kar 94 % IG. V tem letu v skupni načrt ravnanja z IG še niso bile vključene vse cementarne, ki IG uporabljajo kot energent po letu 2011. Cementarna, ki je v letu 2010 sprejela IG v energetsko predelavo, jih v letu 2011 ni sprejela in IG so bile večinoma izvožene z namenom snovne predelave.

Odpadne gume so problematični odpadki predvsem zaradi njihove prostornine in dolge razgradljivosti. Merilo za ocenjevanje uspešnosti sistema ravnanja z IG je stopnja predelave, ki v državah Evropske unije v povprečju znaša 85 %. Tudi v Sloveniji skušamo slediti tej (neformalni) ciljni stopnji z uvedenimi ukrepi za dosego tega razmerja kot so npr. razširjena proizvajalčeva odgovornost, izboljšana organizacija zbiranja idr.  


Metodologija

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS št. 2/06)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Poročila koncesionarjev (za obdobje do 2009), poročila nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami (za obdobje od 2010 dalje)

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 15.2.2019

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki so predstavljeni za obdobje 2001-2017. Podatki so se zbirali letno (za obdobje do 2009) na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06). Za obdobje od leta 2010 dalje se zbirajo podatki na podlagi uredbe o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09).

Ravnanje z IG ureja Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09) v nadaljevanju: Uredba. Uredba je razveljavila Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list. RS, št. 71/06), ki je določala način in predmet izvajanja javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami na območju Republike Slovenije. Skladno z Uredbo je tako od leta 2010 tudi pri ravnanju z IG uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost.

Skladno z Uredbo je proizvajalec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:

  • daje gume prvič v promet na ozemlju Republike Slovenije ne glede na to, ali so proizvedene v Republiki Sloveniji, pridobljene v drugih državah članicah Evropske unije ali uvožene iz tretjih držav,
  • obnavlja izrabljene gume, pridobljene v EU ali uvožene iz tretjih držav, zaradi dajanja obnovljenih gum v promet.

Proizvajalci, ki prvi dajo gume v promet, morajo sami organizirati in financirati ravnanje (zbiranje in oddajanje v obdelavo) z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami Uredbe.

Proizvajalci so svoje obveznosti s pogodbo prenesli na nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami Slopak, ki za proizvajalce, vključene v skupni načrt, zagotavlja zbiranje in predelavo izrabljenih gum in druge s tem povezane aktivnosti.

Javno službo ravnanja z IG so od decembra 2002 do konec leta 2009 izvajali trije koncesionarji. Do avgusta 2006 so storitve javne službe plačevali uporabniki storitev (povzročitelji IG), koncesionarji pa so zbrali okrog 2,5 kg IG na prebivalca letno. Za doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja z IG je bila v drugi polovici leta 2006 z uvedbo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva odgovornost. Z vidika zbranih količin IG se je ukrep izkazal za uspešnega, količina zbranih in v predelavo oddanih IG se je bistveno povečala. Tako jih je od leta 2007 dalje zbranih okrog 16.000 ton letno (8,2 kg na prebivalca).

Metodologija obdelave podatkov: Do leta 2014 je prikazana količina zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih gum v tonah, od leta 2015 dalje pa količina prevzetih IG, v predelavo oddanih IG ter količina gum danih na trg.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in pomanjkljivosti kazalca: /
  • Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

     Ustreznost: 1

     Točnost: 1

     Časovna popolnost: 3 

     Prostorska popolnost: 1

Datum zajema podatkov

Related indicators