Kazalec prikazuje nastajanje nevarnih odpadkov in načine ravnanja z njimi, vključno z uvozom in izvozom nevarnih odpadkov. Kazalec ne izkazuje učinkovitosti preprečevanja nastajanja nevarnih odpadkov.

Nevarni odpadek je odpadek, ki ima eno ali več lastnosti (označenih s HP1 do HP15) iz Uredbe 1357/2014/EU o lastnostih, zaradi katerih so odpadki nevarni.

Seznam odpadkov je določen z Odločbo Komisije 2000/532/ES. Vsi odpadki na seznamu odpadkov, ki so označeni z zvezdico (*), se štejejo za nevarne odpadke. Pravila ravnanja z nevarnimi odpadki določa Zakon o varstvu okolja in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, ki urejajo odpadke.

Nevarni odpadki nastajajo v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Njihovo nastajanje je v veliki meri povezano z obsegom gospodarske aktivnosti in potrošnje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi.

Nevarni odpadki se delijo na komunalne in nekomunalne. Komunalni nevarni odpadki so odpadki iz skupin 15 01 in 20 01, ne glede na to, ali so nastali v gospodinjstvih ali pri opravljanju proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Vsi ostali nevarni odpadki so nekomunalni in večinoma izvirajo iz opravljanja proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Nevarni odpadki nastajajo tudi v postopkih predobdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov (npr. pri sortiranju).

Sistem zbiranja in nadaljnjega ravnanja z nevarnimi odpadki je v Sloveniji dobro vzpostavljen. Za pravilno označevanje nevarnih odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti, in za zagotavljanje njihove predelave in/ali odstranjevanja, so odgovorni poslovni subjekti - izvirni povzročitelji teh odpadkov. Te odpadke od poslovnih subjektov večinoma prevzemajo zbiralci nevarnih odpadkov. Nevarne komunalne odpadke zbirajo izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih in s premičnimi zbiralnicami nevarnih odpadkov v okviru akcij zbiranja nevarnih odpadkov. Nekatere vrste nevarnih odpadkov in odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, prevzemajo nazaj tudi distributerji novih proizvodov (npr. prenosne baterije, akumulatorji, električna in elektronska oprema, zdravila).

Nevarni odpadki so v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni predstavljali v povprečju     2 % vseh nastalih odpadkov. Njihovo nastajanje je v veliki meri povezano z obsegom gospodarske aktivnosti in potrošnje proizvodov, ki vsebujejo nevarne snovi. Nevarni odpadki v primerjavi z nenevarnimi odpadki predstavljajo večje tveganje za zdravje ljudi in okolje, ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi. Ob upoštevanju okoljske smiselnosti, tehnične izvedljivosti in ekonomičnosti je treba nevarne odpadke zbirati, predelovati in odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov. Zato je pomembno, da je vzpostavljen ustrezen sistem ravnanja z nevarnimi odpadki, vključno z njihovim ločenim zbiranjem. Sistem zbiranja in nadaljnjega ravnanja z nevarnimi odpadki je v Sloveniji dobro vzpostavljen.

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni nastalo v povprečju 135.000 ton nevarnih odpadkov. Približno 5 % nastalih nevarnih odpadkov predstavljajo nevarni komunalni odpadki, ki se jih v veliki večini zavrže v gospodinjstvih. Vsak prebivalec Slovenije v povprečju letno zavrže okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov, od tega največ, 63 %, OEEO (vključno z odpadnimi baterijami in akumulatorji).

Nevarne odpadke lahko razdelimo v naslednje skupine:

• odpadne kemijske snovi (razen izrabljenih topil),
• izrabljena topila,
• zavrženi stroji, motorna vozila ter OEEO (vključno z baterijami in akumulatorji),
• žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov,
• odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki in naprav za čiščenje odpadne vode, 
• odpadna olja (razen jedilnih),
• gradbeni odpadki (vključno z zemeljskimi izkopi),
• drugi nevarni odpadki.

Sestava nevarnih odpadkov se z leti spreminja. V zadnjem desetletju (2012–2021) so med nastalimi nevarnimi odpadki prevladovali odpadne kemijske snovi, vključno z izrabljenimi topili, zavrženi stroji, motorna vozila in OEEO (vključno z baterijami in akumulatorji) ter žlindra, pepel in odpadki iz čiščenja dimnih plinov, ki skupaj predstavljajo več kot dve tretjini vseh nevarnih odpadkov, nastalih v tem obdobju.

V Slovenijo je bilo v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni v povprečju uvoženih okoli 34.200 ton nevarnih odpadkov za predelavo. Leta 2021 je bilo v Slovenijo uvoženih 26.800 ton nevarnih odpadkov, od tega skoraj 90 % iz držav EU. Med vsemi v letu 2021 uvoženimi nevarnimi odpadki so prevladovale odpadne svinčeve baterije in akumulatorji (več kot 90 %).

V zadnjem desetletju (2012–2021) je bilo izvoza nevarnih odpadkov skoraj dvakrat več od uvoza. V Sloveniji se nevarni odpadki največkrat ustrezno predobdelajo v napravah za ravnanje z odpadki (npr. mešanje, ločevanje, redčenje), da ustrezajo tehnološkim zahtevam za končno obdelavo v tujini. Zaradi nezadostnih domačih zmogljivosti za končno predelavo oz. odstranjevanje in potreb po posebnih predelovalnih tehnologijah je bilo v zadnjem desetletju (2012–2021) na letni ravni v končne postopke obdelave, predvsem v države EU, izvoženih v povprečju 61.400 ton nevarnih odpadkov. Izvoz nevarnih odpadkov v države izven EU je bil zanemarljiv oziroma ga ni bilo. Med vsemi v letu 2021 izvoženimi nevarnimi odpadki je bilo skoraj dve tretjini predobdelanih odpadkov iz naprav za ravnanje z odpadki in skoraj ena petina odpadkov iz čiščenja dimnih plinov.

V zadnjem desetletju (2012–2021) je bilo v Sloveniji na letni ravni recikliranih v povprečju 51.600 ton nevarnih odpadkov, skoraj 11.800 ton nevarnih odpadkov je bilo odloženih na edinem obratujočem odlagališču za nevarne odpadke. Sežganih je bilo 8.500 ton nevarnih odpadkov, 3.200 ton pa je bilo energetsko predelanih – sosežganih v cementarnah ali uporabljenih kot gorivo za pridobivanje energije ali toplote. Leta 2021 so slovenski izvajalci obdelave nevarnih odpadkov reciklirali in energetsko obdelali več kot četrtino v tem letu v Sloveniji nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov ter odpadkov, ki so v Sloveniji nastali v preteklih letih in še niso bili obdelani do leta 2021. Istega leta je bilo v Sloveniji odstranjenih (odlaganje in sežig) skoraj 10 % teh nevarnih odpadkov.

Po podatkih Eurostata za leto 2020 je v 27 državah EU nastalo skupaj 95,5 milijonov ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali 4,4 % vseh nastalih odpadkov v teh državah. Največ,    35 % vseh v teh državah nastalih nevarnih odpadkov, so predstavljali mineralni odpadki, ki vključujejo gradbene odpadke, zemeljske izkope in odpadke iz naprav za obdelavo odpadkov, s 13 % so sledile odpadne kemijske snovi. Dve tretjini vseh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, manj kot tretjina v storitvenih dejavnostih in manj kot 4 % v gospodinjstvih. V evropskih gospodinjstvih je bilo leta 2020 skupaj zavrženih 3,7 milijona ton nevarnih odpadkov, kar je le 1,8 % vseh odpadkov, ki so jih v tem letu ustvarila ta gospodinjstva.