Good

Izpusti onesnaževal zraka so se v obdobju 2005−2020 zmanjšali na nivo, ki omogoča doseganje ciljev Slovenije leta 2020. Da bodo doseženi cilji leta 2030 bo potrebno izpuste še dodatno zmanjšati. Zmanjšanje izpustov je pripomoglo k manjšemu vplivu onesnaževal zraka na okolje in zdravje ljudi, saj so bili skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, nastanek prizemnega ozona ter delcev nižji za približno polovico glede na leto 2005.

Good

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2021 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 2,7 % na leto. Leta 2020 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 11 % točk manj kot leta 2005.

Good

Raba primarne energije je leta 2020 znašala 6.334 ktoe in se je zmanjšala že tretje leto zapored, tokrat za 5,5 %. Do zmanjšanja je prišlo zaradi zmanjšanja rabe končne energije kot posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej večja. V strukturi rabe primarne energije so tudi leta 2020 prevladovala tekoča goriva (29,6 %), sledili so jedrska energija (26,1 %), obnovljivi viri energije (18,6 %), trdna goriva (16 %) in zemeljski plin (11,5 %).

Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Glede na leto prej se je povečal za 0.2 %, zaradi nekoliko nižje skupne rabe energije.

Neutral

Cene energentov so se v obdobju 2008-2012 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno skoraj za 53 %, dvignila cena zemeljskega plina za industrijo, sledi cena zemeljskegai plina za gospodinjstva z 38 %, cena kurilnega olja, električne energije za gospodinjstva, cena bencina NMB 95, dizelskega goriva D2, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za manj kot 6 %.

Neutral

V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in okoljskih dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in zemeljski plin nad povprečjem držav EU-28, kar pa ne velja za električno energijo.

 

Good

Ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 324 mio EUR subvencij (oziroma 212 mio EUR- preračunano v stalne cene leta 2000). Spodbude za okolje najbolj škodljive proizvodnje energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74%. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

Neutral

V Sloveniji so v letu 2020 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 0,8 – 2,8 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. V zadnjem letu (2020) zaradi cenovnih signalov, ki so posledica razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Bad

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

 

Good

V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 70 letih sta se povečala za več kot 140 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen še od socialnoekonomskih faktorjev, v zadnjem času pa predvsem od pojavljanja naravnih ujm (vetrolomi, žledolomi) in prerazmnožitev podlubnikov. Do leta 2014 je posek predstavljal približno 50 % prirastka, po tem letu pa se je zaradi ujm bistveno povečal in predstavljal od 60 do 75 % skupnega prirastka iglavcev in listavcev. V zadnjih letih je ponovno upadel in ponovno znaša približno 50 % prirastka.