KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Energija
  3. Zunanji stroški proizvodnje električne energije

[EN23] Zunanji stroški proizvodnje električne energije
Responses

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so v letu 2020 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 0,8 – 2,8 €c2000/kWh. Kljub vse večji okoljski osveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. V zadnjem letu (2020) zaradi cenovnih signalov, ki so posledica razmer na trgih z električno energijo, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr.

Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM2,5, NH3) in ostali ne okoljski stroški povezani s proizvodnje električne energije iz nefosilnih goriv.

Grafi

Slika EN23-1: Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji v obdobju 1990–2020 (stalne cene 2000)
Viri:

SURS, 2022; EUROSTAT, 2022; ARSO, 2022.

Prikaži podatke
CO2 ekv - nižja ocena [mio € 2000] SO2 - nižja ocena [mio € 2000] NOx - nižja ocena [mio € 2000] NMVOC - nižja ocena [mio € 2000] NH3 - nižja ocena [mio € 2000] PM10 - nižja ocena [mio € 2000] jedrska energija - nižja ocena [mio € 2000] SKUPAJ - nižja ocena [mio € 2000] Proizvodnja električne energije - nižja ocena [GWh] Specifični zunanji stroški - nižja ocena [€c2000/kWh] CO2 ekv - višja ocena [mio € 2000] SO2 - višja ocena [mio € 2000] NOx - višja ocena [mio € 2000] NMVOC - višja ocena [mio € 2000] NH3 - višja ocena [mio € 2000] PM10 - višja ocena [mio € 2000] jedrska energija - višja ocena [mio € 2000] SKUPAJ - višja ocena [mio € 2000] Proizvodnja električne energije - višja ocena [GWh] Specifični zunanji stroški - višja ocena [€c2000/kWh]
1990 115,83 828,12 108,97 0,13 0 0 244,43 1297,48 12442 10,43 487,71 2366,05 316,37 0,40 0 0 244,43 3414,96 12442 27,45
1991 100,88 738,93 89,27 0,11 0 0 37,20 966,40 12742 7,58 424,76 2111,23 259,16 0,36 0 0 37,20 2832,72 12742 22,23
1992 110,27 809,13 90,04 0,12 0 0 256,58 1266,14 12086 10,48 464,30 2311,80 261,41 0,38 0 0 256,58 3294,46 12086 27,26
1993 106,60 791,46 94,14 0,12 0 0 199,98 1192,30 11692 10,20 448,85 2261,31 273,32 0,36 0 0 199,98 3183,83 11692 27,23
1994 103,03 765,81 93,57 0,11 0 0 100,77 1063,30 12631 8,42 433,83 2188,03 271,65 0,36 0 0 100,77 2994,64 12631 23,71
1995 106,71 544,66 84,12 0,12 0 0 167,53 903,14 12654 7,14 449,31 1556,18 244,21 0,37 0 0 167,53 2417,59 12654 19,11
1996 99,45 532,76 84,51 0,11 0 0 240,11 956,93 12735 7,51 418,73 1522,16 245,34 0,34 0 0 240,11 2426,68 12735 19,06
1997 107,99 568,28 96,07 0,11 0 0 118,07 890,52 13176 6,76 454,70 1623,65 278,93 0,36 0 0 118,07 2475,70 13176 18,79
1998 112,56 537,86 98,67 0,12 0 0 148,92 898,13 13705 6,55 473,93 1536,75 286,46 0,38 0 0 148,92 2446,44 13705 17,85
1999 100,37 463,14 79,96 0,11 0 0 192,37 835,94 13262 6,30 422,60 1323,25 232,14 0,34 0 0 192,37 2170,70 13262 16,37
2000 105,92 451,77 87,23 0,11 0 16,83 310,23 972,09 13624 7,14 445,97 1290,78 253,24 0,35 0 48,97 310,23 2349,53 13624 17,25
2001 120,04 284,18 91,56 0,12 0 16,52 134,98 647,39 14466 4,48 505,42 811,94 265,81 0,39 0 48,06 134,98 1766,59 14466 12,21
2002 124,92 293,03 101,96 0,13 0 20,29 69,42 609,75 14600 4,18 526,00 837,22 296,02 0,40 0 59,03 69,42 1788,09 14600 12,25
2003 120,07 279,73 91,34 0,13 0 16,89 113,76 621,91 13821 4,50 505,54 799,24 265,18 0,41 0 49,13 113,76 1733,26 13821 12,54
2004 122,83 229,45 79,05 0,13 0 16,24 101,85 549,55 15273 3,60 517,19 655,57 229,49 0,41 0 47,24 101,85 1551,76 15273 10,16
2005 123,57 178,64 78,20 0,14 0 15,68 113,90 510,13 15117 3,37 520,28 510,40 227,04 0,43 0 45,61 113,90 1417,67 15117 9,38
2006 124,77 53,21 79,45 0,14 0 8,22 137,08 402,88 15114 2,67 525,33 152,03 230,67 0,44 0 23,92 137,08 1069,48 15114 7,08
2007 129,23 48,02 71,69 0,14 0 9,52 107,27 365,88 15043 2,43 544,13 137,19 208,14 0,45 0 27,70 107,27 1024,89 15043 6,81
2008 124,45 40,68 71,94 0,16 0 15,02 17,75 270,00 16398 1,65 523,99 116,22 208,87 0,50 0 43,68 17,75 911,02 16398 5,56
2009 119,19 36,13 64,83 0,21 0 9,63 79,53 309,52 16401 1,89 501,87 103,23 188,21 0,66 0 28,01 79,53 901,51 16401 5,50
2010 121,52 34,33 67,21 0,24 0 8,30 104,54 336,15 16433 2,05 511,66 98,09 195,13 0,74 0 24,16 104,54 934,33 16433 5,69
2011 122,29 37,20 65,63 0,24 0 10,30 8,37 244,03 16056 1,52 514,89 106,30 190,55 0,76 0 29,96 8,37 850,81 16056 5,30
2012 116,60 36,10 61,88 0,22 0 10,24 109,05 334,08 15729 2,12 490,93 103,14 179,64 0,70 0 29,78 109,05 913,24 15729 5,81
2013 110,69 30,55 56,07 0,21 0 7,77 166,93 372,22 16103,09 2,31 466,08 87,28 162,78 0,65 0 22,62 166,93 906,33 16103,09 5,63
2014 85,04 21,15 41,58 0,17 0 5,64 13,12 166,70 17436,92 0,96 358,05 60,41 120,72 0,55 0 16,41 13,12 569,27 17436,92 3,26
2015 87,27 10,80 27,88 0,18 0 5,15 97,83 229,10 15100,38 1,52 367,44 30,84 80,94 0,57 0 14,98 97,83 592,59 15100,38 3,92
2016 94,54 8,70 24,93 0,20 0 4,74 64,15 197,26 16500,21 1,20 398,07 24,85 72,39 0,61 0 13,80 64,15 573,87 16500,21 3,48
2017 94,44 11,28 29,50 0,21 0 6,41 7,76 149,60 16326,22 0,92 397,66 32,23 85,63 0,66 0 18,64 7,76 542,57 16326,22 3,32
2018 92,16 11,66 29,02 0,22 0 6,74 97,13 236,92 16326,93 1,45 388,05 33,32 84,24 0,68 0 19,61 97,13 623,03 16326,93 3,82
2019 87,77 8,88 21,83 0,21 0 7,07 83,42 209,19 16099,56 1,30 369,58 25,38 63,38 0,67 0 20,56 83,42 562,99 16099,56 3,50
2020 86,55 8,79 20,84 0,21 0 7,25 16,98 140,63 17190,70 0,82 364,42 25,13 60,52 0,66 0 21,08 16,98 488,79 17190,70 2,84

Cilji

Konkretne cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije. V Direktivi so določene minimalne ravni obdavčitve posameznih energentov, ki so obvezujoče za vse države članice. Glavni namen direktive je vzpostaviti večjo konkurenčnost med energenti in odpraviti cenovna nesorazmerja med državami članicami, ki so nastala zaradi prevelikih razlik v ravni obdavčitve.

NEPN navaja tudi instrument Zelenitev nacionalnega proračuna, vendar država še čaka z njeno izvedbo.

Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje električne energije. Eksterni stroški so tisti, ki večinoma niso vključeni v ceno električne energije, ampak jih nosi celotna družba. S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo velikost teh stroškov, glede na nivo okoljskih in energetskih davkov, pa ocenjujemo v kolikšni meri končne cene energije vključujejo okoljske stroške.

Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se eksterni stroški proizvodnje v obdobju od 1990 do 2020, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2020 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 0,8-2,8 €c2000 /kWh. Zunanji stroški v Sloveniji so znatni in so odraz predvsem velikega deleža proizvedene električne energije iz fosilnih goriv (premoga).

Višino eksternih stroškov proizvodnje električne energije v Sloveniji v največji meri določajo emisije SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu. Tudi škoda, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva emisij toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni eksterni stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov proizvodnje električne energije, učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manj učinkovita kot v primerljivih enotah v EU (glej kazalec EN 31), poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali ekološko dajatvijo zbrana sredstva, še vedno ne namenjajo za namensko preventivo ali sanacijo zunanjih vplivov. V prihodnje bo nujno potrebno tudi preoblikovanje javnih financ - zelena javnofinančna reforma (ZeJFR), ki predstavlja celovit paket politik in ukrepov s pomočjo katerih se spodbuja okolju prijazno obnašanje in škodljivo kaznuje. Podrobneje je tematika raziskana v poročilu Podnebno ogledalo 2020: Ukrep v središču − Zelena javnofinančna reforma, kjer je prikazano trenutno stanje, ovire in priporočila ZeJFR.

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te eksternalitete vključiti v obračun stroškov. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija eksternih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga, prednostno dispečiranje itd.). Slovenija skuša s spodbujanjem učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije, zmanjšati negativne okoljske vplive in s tem tudi zunanje stroške proizvodnje električne energije.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilje glede obdavčitve energentov postavlja energetska politika na ravni EU skupaj z Direktivo (2003/96/ES) o obdavčitvi goriv in električne energije.

Celoviti nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) (https://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_5.0_final_feb-2020.pdf)

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Podatke o emisijah, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote, zbira Agencija RS za okolje. Stroškovni faktorji oz specifični zunanji stroški, ki jih povzročajo emitenti, so bili izdelani v okviru projekta ExternE in programa CAFE (Clean Air for Europe Programme). Podatki o proizvodnji električne energije so dostopni na SURS oz na Eurostatu. Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne zbira Uprava RS za jedrsko varnost.
Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje, Statistični urad RS; Eurostat; Uprava RS za jedrsko varnost

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o letnih emisijah zbira Agencija za okolje sproti za vsako posamezno leto. V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja EEA. Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM10, NH3) in ostali ne okoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv. Pri emisijah toplogrednih plinov je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz projekta ExternE-Pol (2005) pri nižji oceni stroškov, pri višji oceni stroškov se kot faktor mejnih stroškov škode uporablja ocena iz študije Watkiss et al. (2005). Pri drugih emisijah je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz programa CAFE (Clean Air for Europe), tako pri višji, kot nižji oceni stroškov. Faktor mejnih stroškov pri emisijah CO2 je enoten za vse države (19 €/tCO2 – nižja ocena in 80 €/tCO2 – višja ocena), medtem ko so mejni stroški za ostale škode specifični za vsako državo. Ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske energije temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi negativnega sevanja (DALY – Disability Adjusted Life Years). Ocena temelji na predpostavki zelo majhne verjetnosti nesreč. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da zaradi nesreč pride do velike škode okolja in zdravja ljudi, so se v okviru projekta ExternE, oceni stroškov tega scenarija, izognili. Pri izračunu DALY je bila uporabljena verjetnost nastanka smrtonosnega raka 0,04 za zaposlene in 0,05 za celotno prebivalstvo, ob upoštevanju kolektivne efektivne doze (Edlund, 2001).
Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije:

Cext- zunanji stroški proizvodnje električne energije

E – letne emisije

MC -  mejni faktor škode

Qel – proizvodnja električne energije

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije, po virih energije:

Cextj - zunanji stroški proizvodnje električne energije vira j

E – letne emisije, ki jih povzroči vir j

MC - mejni faktor škode

Qelj – proizvodnja električne energije z vira j
 

Informacije o kakovosti

Prednosti: ocene zunanjih stroškov temeljijo na oceni mejnih stroškovnih faktorjev, ki so jo razvili v okviru programa ExternE za emisije CO2 in na oceni mejnih stroškovnih faktorjev za druga onesnaževala zraka, ki so bili za vsako državo posebej pripravljeni znotraj programa CAFE. Najbolj problematična je ocena eksternih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne, predvsem zaradi konzervativnih predpostavk vpliva na okolje in zdravje ljudi, saj je verjetnost za nastanek ekstremnega dogodka (nesreče) izredno majhna.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatke o emisijah, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote

kt

ARSO

1990 – 2020

prva ocena je na voljo januarja, končen podatek pa 15.aprila 2022

letno

7.6.2022

Da

Podatki o proizvodnji električne energije

kt

Statistični urad RS

1990 – 2020

5.februar 2022

letno

7.6.2022

Da

Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne

sv

Uprava RS za jedrsko varnost

Letna poročila dostopna do leta 2020

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji

leta 2020, julij 2021

letno

7.6.2022

/

Število zaposlenih NEK

število

Nuklearna elektrarna Krško

Letna poročila dostopna do leta 2020

Letno poročilo 2020, Nuklearna elektrarna Krško

letno

7.6.2022

/

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
19.12.2022
Avtor(ji)

Tadeja Janša, Institut Jožef Stefan