KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Prebivalcem EU in Slovenije je pomembno varovanje okolja. Kot največje okoljske probleme navajajo  naraščajoče količine odpadkov, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.


Kazalec prikazuje odnos javnosti do varovanja okolja, okoljskih problemov in njihovih vplivov. Temelji na rezultatih poročila Eurobarometra z naslovom » Attitudes of European citizens towards the environment«. Uporabljeni podatki se nanašajo na leto 2020, prostorsko pa na Slovenijo ter Evropsko unijo.  

 


Grafi

Slika OP04-1: Pomembnost varovanja okolja anketirancem, Slovenija in EU27, 2020
Viri:

Eurobarometer, 2020

Prikaži podatke
EU27 [%] Slovenija [%]
Zelo pomembno 51 65
Dokaj pomembno 43 30
Ni zelo pomembno 5 5
Sploh ni pomembno 1 0
Ne vem 0 0
Slika OP04-2: Najpomembnejši okoljski problemi po mnenju anketirancev, Slovenija in EU27, 2020
Viri:

Eurobarometer, 2020

Opomba:

anketiranci so lahko izbrali največ 4 odgovorov

Prikaži podatke
EU27 [%] Slovenija [%]
Upad ali izumiranje vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov 36 23
Pomanjkanje pitne vode 25 29
Pogoste suše ali poplave 29 28
Onesnaževanje rek, jezer in talnih voda 38 36
Onesnaževanje morja 40 24
Onesnaževanje zraka 45 47
Obremenitev s hrupom 8 13
Podnebne spremembe 51 37
Naraščajoče količine odpadkov 45 63
Onesnaževanje v kmetijstvu in degradacija tal 32 35
Drugo 1 1
Nobena 0 1
Ne vem 0 1
Slika OP04-3: Vplivi okoljskih problemov, Slovenija in EU27, 2020
Viri:

Eurobarometer, 2020

Prikaži podatke
Ne vem [%] Sploh se ne strinjam [%] Ne strinjam se preveč [%] Dokaj se strinjam [%] Popolnoma se strinjam [%]
Okoljski problemi neposredno vplivajo na vaše vsakdanje življenje in zdravje 0 3 15 37 45
Vaše potrošniške navade škodljivo vplivajo na okolje v Evropi in drugje po svetu 0 13 26 37 24
Skrbi vas vpliv vsakodnevnih izdelkov iz plastike na okolje 0 2 6 35 57
Skrbi vas vpliv mikroplastike na okolje 1 1 7 35 56
Skrbi vas vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na vaše zdravje 0 1 8 35 56
Skrbi vas vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na okolje 1 1 6 39 53

Cilji

  • ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja in varstva narave na vseh ravneh družbe,
  • zagotavljanje ustreznega obsega pridobivanja znanj iz temeljnih naravoslovnih ved v izobraževalnih programih za vse poklice, ki kakorkoli zadevajo poseganje v naravo,
  • vzpostavitev rednega usposabljanja služb, ki delujejo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in upravljanja njenih sestavin, za kakovostno opravljanje nalog,
  • dolgoročno načrtovanje prizadevanj za ozaveščanje s kombiniranjem aktivnosti državnih organov, javnih zavodov in nevladnih organizacij,
  • seznanjanje širše javnosti s povezavami med podnebnimi spremembami in njihovimi vplivi na ekosisteme in biotsko raznovrstnost,
  • krepitev izobraževalnih in ozaveščevalnih sposobnosti javnih služb, ki delujejo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, skupaj z uporabo ciljnih komunikacijskih načinov in sodobnih oblik komuniciranja, ki so blizu mlajšim.

Evropski zeleni dogovor – politični okvir in niz ukrepov, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2019, se zavzema za ozaveščanje v povezavi z ambicioznim načrtom EU – doseči podnebno nevtralnost do leta 2050 ter pospešiti prehod v trajnostno in zeleno gospodarstvo. Tako Evropski zeleni dogovor zastavlja EU naslednje cilje:

  • izobraževanje in ozaveščanje javnosti o ključnih okoljskih vprašanjih, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje zraka, izguba biotske raznovrstnosti in trajnostna raba virov;
  • spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga s pomočjo informiranja  javnosti o trajnostnih praksah, ki se nanašajo na prehrano, energijo, mobilnost, ravnanje z odpadki in druge vidike vsakdanjega življenja, s ciljem spodbuditi spremembo navad in vedenjskih vzorcev v korist okolju prijaznejših rešitev;
  • vključevanje in mobilizacija javnosti pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov za reševanje okoljskih izzivov, s ciljem ustvariti participativno okolje, ki omogoča sodelovanje državljanov, organizacij civilne družbe in drugih deležnikov pri oblikovanju trajnostne prihodnosti;
  • spodbujanje zelenih inovacij ter trajnostnih tehnologij, ki imajo potencial za zmanjšanje okoljskega vpliva in prispevajo k zeleni preobrazbi gospodarstva, s ciljem spodbuditi razvoj in uporabo trajnostnih rešitev v vseh sektorjih;
  • informiranje o politikah in ukrepih - za jasno komuniciranje o politikah, ukrepih ter dosežkih na področju okoljske politike, s ciljem zagotoviti razumevanje in podporo javnosti ter spodbuditi aktivno vključevanje državljanov v izvajanje zelenih politik.

Večini anketiranih, tako v Sloveniji kot v EU, je varovanje okolja pomembno. V Sloveniji je 65 % anketiranih izbralo, da je varovanje okolja zelo pomembno, kar je precej višji delež v primerjavi z EU-27 (51 %). 30 % anketiranih v Sloveniji meni, da je varovanje okolja dokaj pomembno, zgolj 5 % pa, da to ni zelo pomembno.  

Anketiranci so v Sloveniji kot največji okoljski problem izbrali naraščajoče količine odpadkov (63 %). Na drugo mesto so postavili onesnaževanje zraka (47 %), na tretje pa podnebne spremembe (37 %). Podnebne spremembe v EU-27 predstavlja največji okoljski problem (51 %). Po rezultatih ankete EU sledijo onesnaževanje zraka (45 %) ter naraščajoče količine odpadkov (45 %). Opazimo lahko torej, da so anketiranci v EU-27 in v Sloveniji kot najpomembnejše okoljske probleme navedli enake kategorije, le v različnem vrstnem redu. Kot najmanj pomemben problem so tako v Sloveniji kot v EU-27 izbrali obremenitev s hrupom (SLO: 13 %, EU:8 %). Drugi najmanjši problem po mnenju Slovencev je upad ali izumiranje vrst in njihovih življenjskih prostorov ter naravnih ekosistemov (23 %). V EU-27 so izpostavili pomanjkanje pitne vode (25 %).

Velika večina anketirancev se je strinjala s trditvami, da jih skrbijo različni okoljski problemi ter da ti vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in zdravje. Največ nestrinjanja je bilo pri trditvi, da njihove potrošniške navade škodljivo vplivajo na okolje v Evropi in drugje po svetu (39 % anketiranih se ni strinjalo s to trditvijo). Največji delež tistih, ki se je strinjalo, pa je bilo pri trditvi, da jih skrbi vpliv kemikalij v vsakodnevnih izdelkih na okolje (92 % anketiranih se je strinjalo s to trditvijo).

Odnos javnosti do okoljskih problemov je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja, zaščite narave in zagotavljanje boljše kakovosti življenja za prihodnje generacije. Javnost igra ključno vlogo pri širjenju zavedanja o okoljskih problemih. S pomočjo medijev, družbenih omrežij in drugih komunikacijskih kanalov lahko javnost obvešča o izzivih, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje voda in zraka ter o drugih okoljskih problemih. S tem se ljudje ozaveščajo o obstoječih težavah in njihovih posledicah, kar spodbuja potrebo po ukrepanju.

Posledično ima lahko javnost močan vpliv na politične odločitve povezane z okoljem. Ko je širše občinstvo zainteresirano za okoljske probleme, se odločevalci zadevi in sprejmejo ukrepe. Javno mnenje lahko oblikuje politično agendo, spodbuja sprejemanje zakonodaje na področju varovanje okolja in spodbuja politične akterje k izvajanju trajnostnih politik.

Odnos javnosti do okoljskih problemov ima tudi vpliv na trajnostni razvoj in gospodarstvo. Ko se javnost zavzema za okoljsko odgovorne prakse, podjetja in organizacije postanejo pozornejše na svoje vplive na okolje. To spodbuja razvoj inovativnih in trajnostnih tehnologij ter praks, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Povečuje tudi povpraševanje po "zelenejših" izdelkih in storitvah ter spodbuja trajnostno potrošnjo.

 


Metodologija

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO) in Evropski zeleni dogovor.

Metodologija zbiranja podatkov:

Kot vir podatkov so uporabljeni izsledki poročila Eurobarometer, natančneje iz poročila »Attitudes of Europeans towards the Environment«. Poročilo v celoti obravnava odnos Evropejcev in državljanov posameznih držav do okolja. Podatke so zbirali z metodo osebnih intervjujev, med katerimi so naključno izbrali okrog 1.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, ter iz različnih okolij (mesto, primestje, podeželje).

Metodologija obdelave podatkov za kazalec:

V kazalcu Odnos javnosti do okoljskih problemov so podatki Eurobarometra preračunani v deleže (%). Delež predstavlja število ljudi, ki so izbrali vnaprej podan odgovor. Število možnih odgovorov se je v našem primeru razlikovalo (1 ali 4).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

 

 

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Pomembnost varovanja okolja anketirancem

 

Delež

Eurobarometer, 2020

2020

Najnovejši podatki za leto 2020

Vsake 3 leta

28.06.2023

Da

Najpomembnejši okoljski problemi po mnenju anketirancev

 

Delež

Eurobarometer, 2020

2020

Najnovejši podatki za leto 2020

Vsake 3 leta

28.06.2023

Da

Vplivi okoljskih problemov

Delež

Eurobarometer, 2020

2020

Najnovejši podatki za leto 2020

Vsake 3 leta

28.06.2023

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2,3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 3

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov

Related indicators