Nahajate se tukaj
[EN31] Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote
Ključno sporočilo
V Sloveniji je končnim uporabnikom na voljo dobrih 70 % oskrbe z energijo. Na delež v daleč največji meri vpliva učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote.
Pri proizvodnji električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah se je leta 2021 izgubila slaba polovica vložene energije. V primerjavi z državami EU-27 je bila Slovenija v spodnji tretjini držav.
Proizvodnja električne energije iz SPTE je leta 2020 predstavljala slabih 7 % celotne proizvodnje v Sloveniji.
Definicija
Kazalec razdeli oskrbo z energijo v Sloveniji (primarno energije) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje), ki je enaka porabljeni energiji (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na rabo končne energije (ne-energetska in energetska raba). Kazalec prikazuje tudi učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Tako dobimo sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje. Kazalec prikazuje še soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.
Grafi
Statistični urad RS, 2022.
Izguba v pretvorbi [%] | Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju [%] | Izguba v omrežjih [%] | Končna raba energije [%] | |
|---|---|---|---|---|
2000 | 26,32 | 1,43 | 1,42 | 70,82 |
2001 | 26,20 | 1,44 | 1,23 | 71,13 |
2002 | 27,70 | 1,44 | 1,25 | 69,61 |
2003 | 25,35 | 1,46 | 1,53 | 71,66 |
2004 | 25,39 | 1,47 | 1,48 | 71,66 |
2005 | 25,39 | 1,40 | 1,64 | 71,57 |
2006 | 25,13 | 1,46 | 1,47 | 71,94 |
2007 | 25,60 | 1,45 | 1,48 | 71,47 |
2008 | 25,47 | 1,42 | 1,28 | 71,83 |
2009 | 26,21 | 1,55 | 1,50 | 70,74 |
2010 | 25,62 | 1,62 | 1,65 | 71,11 |
2011 | 27,04 | 1,57 | 1,45 | 69,95 |
2012 | 25,67 | 1,66 | 1,55 | 71,12 |
2013 | 25,40 | 1,71 | 1,53 | 71,36 |
2014 | 26,15 | 1,69 | 1,53 | 70,63 |
2015 | 23,73 | 1,66 | 1,57 | 73,04 |
2016 | 23,44 | 1,62 | 1,55 | 73,38 |
2017 | 24,50 | 1,58 | 1,56 | 72,36 |
2018 | 23,39 | 1,59 | 1,53 | 73,49 |
2019 | 23,56 | 1,65 | 1,50 | 73,29 |
2020 | 26,17 | 1,86 | 1,55 | 70,42 |
2021 | 23,27 | 1,79 | 1,51 | 73,43 |
Institut Jožef Stefan, 2022; Statistični urad RS, 2022.
Izguba v pretvorbi [%] | Raba v pretvorbi in v energetskem sektorju [%] | Izguba v omrežjih [%] | Ne-energetska raba energije [%] | Predelovalne dejavnosti in gradb. [%] | Promet [%] | Gospodinjstva [%] | Ostala poraba [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Delež v oskrbi z energijo | 23,27 | 1,79 | 1,51 | 0,51 | 19,75 | 27,63 | 17,71 | 7,84 |
Statistični urad RS, 2022.
Poraba goriv v TE in TE-TO [ktoe] | Proizvodnja el. en. na generatorju [ktoe] | Proizvodnja el. en. na generatorju in toplote [ktoe] | Učinkovitost proizvodnje el. en. in toplote [%] | |
|---|---|---|---|---|
2000 | 1365,75 | 432,42 | 586,14 | 42,92 |
2001 | 1484,96 | 465,52 | 618,98 | 41,68 |
2002 | 1559,58 | 495,10 | 642,78 | 41,21 |
2003 | 1488,92 | 486,41 | 643,10 | 43,19 |
2004 | 1504,30 | 491,75 | 653,04 | 43,41 |
2005 | 1507,83 | 496,30 | 665,98 | 44,17 |
2006 | 1553,66 | 513,84 | 680,84 | 43,82 |
2007 | 1596,15 | 522,96 | 684,63 | 42,89 |
2008 | 1604,82 | 525,11 | 698,68 | 43,54 |
2009 | 1538,29 | 511,18 | 680,85 | 44,26 |
2010 | 1562,80 | 521,67 | 704,67 | 45,09 |
2011 | 1586,95 | 522,18 | 699,18 | 44,06 |
2012 | 1530,08 | 512,30 | 683,73 | 44,69 |
2013 | 1481,72 | 486,76 | 659,90 | 44,54 |
2014 | 1170,33 | 381,77 | 533,95 | 45,62 |
2015 | 1195,10 | 436,89 | 606,41 | 50,74 |
2016 | 1276,64 | 492,69 | 670,54 | 52,52 |
2017 | 1288,90 | 482,41 | 663,18 | 51,45 |
2018 | 1257,32 | 464,02 | 649,02 | 51,62 |
2019 | 1219,05 | 454,56 | 630,36 | 51,71 |
2020 | 1213,12 | 450,45 | 628,70 | 51,83 |
2021 | 1146,71 | 405,43 | 591,12 | 51,55 |
EUROSTAT, 2022.
2000 [%] | 2020 [%] | |
|---|---|---|
EU27 | 44,76 | 53,30 |
- | 0 | 0 |
Danska | 66,03 | 89,04 |
Avstrija | 76,19 | 82,15 |
Latvija | 84,53 | 81,43 |
Luksemburg | 44,40 | 80,19 |
Hrvaška | 63,62 | 71,82 |
Litva | 42,62 | 66,07 |
Švedska | 57,92 | 65,37 |
Portugalska | 50,66 | 65,35 |
Finska | 60,01 | 63,05 |
Nizozemska | 56,71 | 62,84 |
Irska | 41,45 | 61,17 |
Italija | 43,67 | 57,38 |
Nemčija | 42,51 | 56,99 |
Romunija | 55,96 | 56,12 |
Grčija | 38,71 | 55,02 |
Poljska | 46,55 | 53,06 |
Španija | 41,86 | 52,52 |
Estonija | 40,71 | 52,30 |
SLOVENIJA | 46,34 | 52,05 |
Malta | 33,12 | 50,77 |
Belgija | 39,14 | 48,89 |
Češka republika | 45,31 | 45,68 |
Slovaška | 42,04 | 45,62 |
Madžarska | 43,67 | 44,99 |
Bolgarija | 40,56 | 43,22 |
Ciper | 32,56 | 42,14 |
Francija | 38,93 | 41,24 |
Statistični urad RS, 2022.
Proizvodnja el. energije [GWh/100] | Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE [GWh/100] | Delež električne energije iz SPTE [%] | |
|---|---|---|---|
2002 | 146 | 8,73 | 5,98 |
2003 | 138,21 | 9,10 | 6,58 |
2004 | 152,72 | 9,77 | 6,40 |
2005 | 151,17 | 11,05 | 7,31 |
2006 | 151,15 | 11,23 | 7,43 |
2007 | 150,43 | 10,88 | 7,23 |
2008 | 163,98 | 11,06 | 6,74 |
2009 | 164,03 | 10,25 | 6,25 |
2010 | 164,40 | 11,35 | 6,90 |
2011 | 160,59 | 11,45 | 7,13 |
2012 | 157,36 | 11,85 | 7,53 |
2013 | 161,03 | 11,49 | 7,14 |
2014 | 174,37 | 10,90 | 6,25 |
2015 | 151 | 11,10 | 7,35 |
2016 | 165 | 12,11 | 7,34 |
2017 | 163,26 | 12,56 | 7,70 |
2018 | 163,27 | 13,01 | 7,97 |
2019 | 161,00 | 11,71 | 7,28 |
2020 | 171,91 | 11,81 | 6,87 |
EUROSTAT, 2022.
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2019 [%] | |
|---|---|
Latvija | 41,15 |
Danska | 35,93 |
Finska | 32,84 |
Litva | 27,39 |
Nizozemska | 26,63 |
Luksemburg | 22,12 |
Hrvaška | 18,34 |
Poljska | 18,25 |
Nemčija | 14,27 |
Italija | 13,77 |
Belgija | 13,66 |
Estonija | 13,64 |
Madžarska | 13,41 |
Avstrija | 13,10 |
Portugalska | 12,09 |
Češka republika | 11,36 |
Španija | 10,87 |
Slovaška | 10,77 |
Bolgarija | 8,77 |
Romunija | 8,56 |
Malta | 8,51 |
SLOVENIJA | 7,29 |
Irska | 6,68 |
Švedska | 5,48 |
Grčija | 4,55 |
Francija | 3,16 |
Ciper | 0,61 |
Cilji
Nacionalni energetski in podnebnih načrt postavlja naslednje cilje (razsežnost energetska učinkovitost):
- izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih (in torej zmanjšanje porabe energije in drugih naravnih virov) kot prvi in ključni ukrep za prehod v podnebno nevtralno družbo,
- Cilj Slovenije je izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za vsaj 35 %, tj. da ob sistematičnem izvajanju sprejetih politik in ukrepov končna raba energije leta 2030 ne bo presegla 54,9 TWh (4.717 ktoe). Preračunano na raven primarne energije raba leta 2030 ne bo presegla 73,9 TWh (6.356 ktoe).
Za doseganje cilja na nivoju primarne energije bo poleg zmanjšanja rabe končne energije potrebno tudi ukrepati na nivoju pretvorbe in doseči:
- zmanjšanje izgub energije v pretvorbi in pri prenosu;
- povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote preko tehnološke prenove sektorja transformacije, zamenjave goriv ter povečanja deleža soproizvodnje električne energije in toplote.
Za soproizvodnjo električne energije in toplote je v NEPN (razsežnost energetska varnost) postavljen cilj, da bo leta 2030 dosegla vsaj 5 % proizvodnje električne energije v Sloveniji.
Komentar
Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu).
Leta 2021 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 26,6 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež zmanjšal za 2,6 odstotne točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2021 so izgube v pretvorbi znašale 23,3 % oskrbe z energijo, leta pa 2000 26,3%. V obdobju 2000-2021 so opazna znatna nihanja občutno nižje izgube pa so opazne od leta 2015 naprej, kar je povezano z pričetkom obratovanja enote TEŠ6, ki ima znatno višji izkoristek kot starejše enote (npr. TEŠ4), k nižjim izgubam pa prispeva tudi počasno povečevanje proizvodnje električne energije iz negorljivih OVE. Izgube so namreč neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in negorljivih OVE(konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2021 predstavljali 1,8 % oskrbe z energijo. Povečanje glede na leto 2000 je v največji meri posledica črpalne hidroelektrarne, ki za svoje delovanje porablja energijo. V omrežjih se je leta 2021 izgubilo 1,5 % oskrbe z energijo, v preteklosti se je delež minimalno spreminjal. Večji del izgub v omrežju nastane pri prenosu električne energije (73%). Za končno rabo je leta 2021 ostalo 73,4 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,7 %.
Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti je bila leta 2021 51,5 %, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot leto prej, a skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 2000. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala 42,9 %. V prihodnje se pričakuje še dodatno izboljšanje učinkovitosti zaradi prenehanja obratovanja starih naprav. Načrtovan je bil premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bi še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, vendar je to sedaj v luči današnje situacije nekoliko negotovo. K višji učinkovitosti prispeva tudi večanje deleža soproizvodnje toplote in električne energije. V EU ima najvišjo učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah Danska , najnižjo pa Francija. Slovenija je v spodnji tretjini držav.
Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2020 znašala 1.180 GWh, kar je 0,8 % manj kot leto prej. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 6,9 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2018, v zadnjih dveh letih pa se je znižala. Verjetno je na to vplivala visoka cena zemeljskega plina, ker velik del enot uporablja ta energent.
Slovenija je bila po deležu električne energije iz SPTE med državami EU-27 v spodnji četrtini. Daleč najvišji delež električne energije iz SPTE imajo v Latviji 41,1 %, najnižjega pa na Cipru (manj kot odstotek).
Eden izmed najpomembnejših inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO2, NOx, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare manj učinkovite enote. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva o industrijskih emisijah), podporna shema za spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote ter spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izgube energije v pretvorbi in prenosu
Izvorna baza podatkov: Spletna aplikacija Statističnega urada SI-STAT > Okolje in naravni viri > Eneregtika > Energetska bilanca in energetski kazalniki. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o lastni rabi toplarn.
Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote
Proizvodnja električne energije na generatorju:
Slovenija
- 1992-1995: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire )
- 1996-2015: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Proizvodnja, poraba goriv in dejanska moč v elektrarnah po glavni dejavnosti, pri samoproizvajalcih in malih hidroelektrarn, Slovenija, letno; (Elektrarne po glavni dejavnosti + samoproizvajalci) – proizvodnja na generatorju (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817604S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/03_18176_elektricna_energija/&lang=2)
Proizvodnja toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Izpolnjeni vprašalniki, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire)
- 2000-2015: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Toplotna energija> Bilanca toplote (TJ), Slovenija, letno.
(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817701S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/05_18177_toplotna_energija/&lang=2)
Proizvodnja električne energije in toplote
EU-28
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption > Supply, transformation, consumption - All products annual data > B_101101 Transformation output - Conventional Thermal Power Stations
(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)
Poraba fosilnih goriv (premog, naftni proizvodi in zemeljski plin), lesne biomase in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote:
Slovenija
- 1992-1999: Energetska bilanca narejena na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u. (glej EN26)
- po letu 1999-: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno. (Transformacija-javne elektrarne, Transformacija-samoproizvajalci in Transformacija-termoelektrarne toplarne-javne, Transformacija-termoelektrarne toplarne-samoproizvajalci)
(http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1817901S&ti=&path=../Database/Okolje/18_energetika/01_18179_bilanca_kazalniki/&lang=2)
EU-28
- Baza podatkov dostopna preko spletnih strani EUROSTAT: Environment and energy > Energy > Energy Statistics – quantities > Energy Statistics - supply, transformation, consumption >Supply, transformation, consumption - all products - annual data > B_101001 Transformation input - Conventional Thermal Power Stations.
(http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=nrg_100a&lang=en)
Soprooizvodnja električne energije in toplote
Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije in toplote ter rabi goriv v enotah soproizvodnje toplote in električne energije, ki so bili posredovani s Statističnega urada RS. Uporabljeni so bili podatki o ECHP proizvodnji električne energije na generatorju za obdobje 2002-2014. Podatki pred letom 2002 niso uporabni, zaradi nove metodologije. Za primerjavo Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so objavljeni na njihovi spletni strani:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tsdcc350
(Combined heat and power generation - % of gross electricity generation)
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar, Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Kazalec EN31 – Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote je bil prvič uveden v letu 2015 in je nastal z združitvijo povezanih vsebin treh kazalcev: EN26 - Izgube energije v pretvorbi in prenosu, EN13 - Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote in EN014 - Soproizvodnja.
Metodologija obdelave podatkov:
Izračun posameznih prispevkov:
- Izgube v pretvorbi: Raba goriv v proizvodnji toplote in električne energije iz energetske bilance ter v rafinerijah (transformacija-skupaj)
- Proizvodnja električne energije in toplote ter naftnih derivatov (transformacija skupaj).
- Lastna raba pri proizvodnji električne energije in toplote (električna energija – razlika med proizvodnjo na generatorju in proizvodnjo na pragu, toplota – skupni vprašalnik).
- Raba energije v energetskem sektorju (Energetska bilanca SURS – Energetski sektor).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih. Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10. EU-27 poleg EU-25 zajema še Romunijo in Bolgarijo. Leta 2013 se je EU priključila še Hrvaška.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjene metodologije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
-EEA, 2015: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Jan 2015, spletna stran: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/overview-of-the-european-energy-system-2/assessment
- EEA, 2015. ENER019 Efficiency of conventional thermal electricity and heat production.
- Urbančič, et. al, 2011, NEP 2011 - Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 – IZHODIŠČA.
- Urbančič, et. al, 2011a, NEP 2011 - Dolgoročne energetske bilance NEP do leta 2030 – REZULTATI.
- IJS, 2015: NEP 2010 - Dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2010 do 2030 - REZULTATI
- EUROSTAT, 2015: Combined heat and power generation - % of gross electricity generation. Dostopno na spletnem naslovu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tsdcc350
