Kazalec razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na rabo končne energije (ne-energetska in energetska raba). Kazalec prikazuje tudi učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah, ki je izračunana kot količnik proizvedene električne energije na generatorju ter toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah in rabe energije v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov. Tako dobimo sliko o tem, kako se porablja energija v obliki fosilnih goriv ter gorljivih obnovljivih virov in odpadkov za proizvodnjo električne energije in toplote v termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. To nam omogoča analizo dogajanja v sektorju proizvodnja električne energije in toplote, ki je med največjimi viri izpustov. Povezava med vplivi na okolje in učinkovitostjo proizvodnje je obratno sorazmerna. Večja kot je učinkovitost, manjši so vplivi na okolje. Kazalec prikazuje še soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.

Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu).

Leta 2014 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 29,7 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež povečal za 1,2 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 0,7 % točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih. Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2014 so izgube v pretvorbi znašale 26,5 % oskrbe z energijo, leta 2000 25,5%, leta 2013 pa 25,7%. V obdobju 2000-2014 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,5 % in 28,1 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo celotne proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2014 dosegla najvišjo vrednost v obdobju od leta 1992 in je znašala 48,5%. To je posledica najvišjega deleža negorljivih OVE v proizvedeni električni energiji ter tudi izboljšanja učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv. Ugotovitvi o najbolj učinkoviti proizvodnji električne energije v letu 2014 glede na opazovano obdobje in največjem deležu izgub v pretvorbi v oskrbi z energijo na prvi pogled nista logični. Do tega je prišlo, ker se je hkrati leta 2014 zmanjšal obseg rabe končne energije, s čimer se je delež izgub, ki so absolutno ostale na podobnem nivoju kot leta 2013, povečal. Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2014 predstavljali 1,7 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2014 minimalno spreminjal (med  1,4 % in 1,7 %). V omrežjih se je leta 2014 izgubilo 1,5 % oskrbe z energijo. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (70%). Izgube električne energije pri prenosu predstavljajo 6 % bruto rabe električne energije, izgube pri prenosu toplote pa 16 % neto proizvodnje toplote. Za končno rabo je leta 2014 ostalo 70,3 % oskrbe z energijo. Od tega je je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,7 %.

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v elektrarnah po glavni dejavnosti je bila leta 2014 45,6 %, kar je za 1,1 odstotne točke več kot leto prej. Leta 2000 je učinkovitost proizvodnje znašala  42,9 %. V prihodnje se pričakuje občutnejše izboljšanje učinkovitost zaradi namestitve novih naprav. Ob tem se bo zgodil tudi premik v smeri večje porabe zemeljskega plina, kar bo še dodatno vplivalo na zvišanje učinkovitosti, saj imajo naprave na zemeljski plin višje izkoristke (Urbančič, et.al., 2011a). K višji učinkovitosti bo prispevalo tudi večanje deleža soproizvodnje toplote in električne energije.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2013 znašala 1.149 GWh, kar je 3 % manj kot leto prej. Vrednost je še vedno občutno manjša od cilja, ki si ga je Slovenija postavila leta 2004 v sprejeti Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Proizvodnja toplote je znašala 10.826 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 7,1 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2006, po tem letu pa do leta 2011 z izjemo leta 2009 vztrajala na nivoju okoli 1.100 GWh. Rast proizvodnje električne energije leta 2012 je največja po letu 2005, če ne upoštevamo rasti leta 2010 kot posledice gospodarskega okrevanja, v letu 2013 se je proizvodnja električne energije zmanjšala, kljub povečanju inštalirane moči na 350 MW, kar je največ v opazovanem obdobju. Skoraj nespremenjena inštalirana moč enot SPTE do leta 2011 ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, saj so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov (OVE) v skupni porabi goriv je leta 2012 in 2013 znašal 17,7 %, in se dviguje. Med OVE je leta 2013 prevladovala lesna biomasa (polovico se je je porabilo v TE-TOL) s 63 %, ostalo je bioplin z 37 %, rast rabe katerega se je ustavila.

Eden izmed inštrumentov za spodbujanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki podjetja preko nakupa dodatnih pravic za emisije toplogrednih plinov spodbuja k investicijam v učinkovitejšo proizvodnjo električne energije in toplote. Trenutno je cena kuponov prenizka, da bi inštrument deloval. Zelo pomemben inštrument so tudi mejne koncentracije izpustov onesnaževal zraka (SO₂, NO_x, itd,) za velike kurilne naprave (Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav), saj z zaostrovanjem kriterijev omejujejo delovanje in postopno izločajo stare manj učinkovite enote. Ostali inštrumenti so: okoljevarstvena dovoljenja, ki spodbujajo rabo najboljših razpoložljivih tehnologij (Direktiva o industrijskih emisijah), zagotovljene odkupne cene za odkup električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom – podporna shema (spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote, spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE).

Leta 2014 se je izvajanje podporne sheme pomembno spremenilo. Obseg podpor za nove naprave bo omejen z dovoljenim povečanjem obsega sredstev za podpore, naprave, ki bodo vključene v shemo pa bodo izbrane na podlagi razpisa, kjer bodo izbrane naprave s ponujeno najnižjo  stroškovno ceno za proizvedeno električno energijo oz. potrebno višino podpore. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, obveza, da morajo biti sistemi daljinskega ogrevanja učinkoviti, kar je možno doseči tudi s 75 % proizvodnjo toplote v enotah SPTE, izvedba študije izvedljivosti alternativnih sistemov pri graditvi novih stavb in večjih prenovah stavb ali njihovih posameznih delov za stavbe večje od 1000 m2 itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada.

Predlog Nacionalnega energetskega programa iz leta 2011 predvideva v referenčnem scenariju povečanje proizvodnje električne energije v enotah SPTE do leta 2020 na 2,4 TWh, v intenzivnem scenariju pa na 2,9 TWh, kar je ob dosedanjem trendu nedosegljivo. Največji prirast enot je predviden v industriji, sledi povečanje proizvodnje v TE-TOL zaradi izgradnje plinske enote, pomembno pa je tudi povečanje v storitvenem sektorju in daljinskem ogrevanju.

V EU-28 je bilo končni rabi leta 2012 na voljo 71,4 % oskrbe z energijo (22,0 % se je izgubilo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja in lastne rabe ter 1,6 % zaradi izgub v omrežju). Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 94,5 % oskrbe z energijo, najmanj pa Estonija, kjer se je izgubilo kar 46,9 % oskrbe z energijo. Luksemburg dosega tako visoko vrednost zaradi velikega uvoza električne energije, Estonija pa nizko zaradi prevladujoče proizvodnje električne energije in toplote v nizkoučinkovitih parnih termoelektrarnah.  (EEA, 2015: Overview of the European energy system (ENER 036) - Assessment published Jan 2015).

Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote v Sloveniji je bila leta 2013 za 3,7 odstotne točk nižja od povprečja držav EU-28. Poleg tega se je glede na leto 2000 izboljšala za mnogo manj kot v EU-28. Leta 2013 je električno energijo in toploto najbolj učinkovito proizvajala Litva, sledila je Švedska. Več kot 80 % učinkovitost pomeni, da močno prevladujejo enote soproizvodnje električne energije in toplote. Najnižja učinkovitost je na Malti.

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-28 je leta 2013 znašal 11,7 %. Slovenija je bila leta 2013 s 7,1 % pod povprečjem EU. Delež v EU-28 se je v obdobju 2004-2013 povečal za 1,2 odstotni točki, v Sloveniji pa za  0,7 odstotne točke. Najvišji delež električne energije iz SPTE imajo na Danskem in sicer 50,6 %.