Kazalec predstavlja rezultate monitoringa vzorcev pitne vode v obdobju 2004-2007, ki so bili odvzeti na pipi uporabnika. Prikazan je delež neskladnih vzorcev zaradi mikrobiološke onesnaženosti pitne vode, posebej fekalne (prisotnost E.coli). Kemijska onesnaženost je prikazana kot preseganje mejne vrednosti koncentracije pesticidov in nitratov. Glede na razpoložljivost podatkov so nekatere vrednosti prikazane tudi za obdobje pred letom 2004.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:
1. ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje;
2. ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;
3. je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09).

Iz zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2007 v okviru rednih preskusov vzorcev (3.002 vzorcev) 25% vzorcev mikrobiološko neskladnih, 11% vseh vzorcev zaradi E.coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo razreda oskrbovalnih območij; v najnižjem velikostnem razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 54% vzorcev, 31% vseh zaradi E.coli. V obdobju 2004-2007 se mikrobiološka kakovost pitne vode na splošno ni izboljšala, opazno je le rahlo zmanjšanje deleža neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E.coli pri srednjih (1.001-10.000 prebivalcev) in velikih oskrbovalnih območjih (>10.000 prebivalcev). Na malih oskrbovalnih območjih ni trenda za mikrobiološko kakovost zaradi spremenjene metodologije vzorčenja leta 2006, ki se nanaša na oskrbovalna območja s 50-500 prebivalci. Po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) so najbolj fekalno onesnaženi mali sistemi, zlasti na zahodnem in južnem delu države (območja ZZV Koper, ZZV Nova Gorica, ZZV Novo mesto). Za podrobne rezultate glej sliki 1 in 2.

Rezultati občasnih preskusov vzorcev pitne vode (v obdobju 2004-2007 okrog 460 vzorcev letno) so pokazali, da je bilo 7% vzorcev neskladnih zaradi kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi. Vzrok neskladnosti so bile zlasti presežene koncentracije pesticidov in nitratov. V letu 2007 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih približno 2,7% prebivalcev Slovenije (53.544 ljudi), predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, to je na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije (glej sliki 4 in 5). Na območju ZZV Murska Sobota je bilo v letu 2007 prekomernim koncentracijam nitratov (NO3-) izpostavljenih 3.555 prebivalcev, preseženim koncentracijam arzena pa 1.713 prebivalcev. V obdobju 2004-2007 se je nekoliko zmanjševal delež kemijsko neskladnih vzorcev (glej sliko 3), predvsem na velikih oskrbovalnih območjih.

V obdobju 2004-2007 sta mejno vrednost za pesticide vsako leto presegala atrazin in desetilatrazin. Občasno je bilo zaznati tudi preseganje mejnih vrednosti za bentazon, dimetenamid, mekoprop, metolaklor, permetrin in terbutilazin.

V obdobju 2004-2007 se je delež prebivalcev, ki so bili izpostavljeni preseženim koncentracijam pesticidov zmanjšal in sicer iz 9% (184.000) na 3% (53.000). Mejna vrednost za pesticide (0,10 μg/l) je začela veljati leta 2003, prej je veljala kot priporočena vrednost. Zato podatki za obdobje 2004-2007 niso primerljivi s podatki prejšnjih let, ko zajem ali upoštevanje podatkov ni bilo dosledno. Presežene koncentracije nitratov v pitni vodi sistematično spremljamo od leta 1995 dalje. Od takrat se je delež izpostavljenih prebivalcev zmanjšalo iz 5,7% (112.498) v letu 1995 na 0,8% (15.518) v letu 2003, v obdobju 2004-2007 pa iz 0,6% (12.243) na 0,2% (3.500).

Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za male sisteme oziroma oskrbovalne območja. Ti sistemi večinoma nimajo ustreznega strokovnega upravljanja oziroma priprave pitne vode, ter določenih vodovarstvenih območij. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih sistemov oziroma oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na srednje in velike sisteme, ki imajo upravljavca ter urejeno, strokovno upravljanje in nadzor.

Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnost E. coli) ali nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter noseče in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. V splošnem večinoma ne gre za izboljšanje ali poslabšanje obstoječih razmer ali za učinke ukrepov, ki bi odstranili nadaljnje tveganje. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije v posameznih letih v glavnem minimalno nihajo okrog mejnih vrednosti, zato ne moremo govoriti o zadostni učinkovitosti ukrepov, ki bi odstranili nadaljnje tveganje.

Pravilnik o pitni vodi, ki povzema veljavno direktivo EU, predvideva odstopanje - možnost uporabe pitne vode, v kateri koncentracije posameznih kemijskih snovi iz Dela B Priloge I pravilnika lahko presegajo predpisano mejno vrednost, če to ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in če ni mogoče na drug sprejemljiv način zagotoviti oskrbe s pitno vodo. Takšno dovoljenje za odstopanje od predpisane mejne vrednosti je časovno omejen ukrep, ki upravljavcu sistema za oskrbo s pitno vodo omogoča, da v določenem časovnem obdobju, zagotovi sanacijo razmer in s tem skladnost z zahtevami pravilnika.