Azbest (šest naravnih mineralov z vlaknato strukturo) postane nevaren, ko je material dotrajan, se poškoduje ali se ga odstranjuje. Do leta 2003, ko smo v Sloveniji njegovo proizvodnjo prepovedali,  je bil pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji. V obdobju od 2005 do 2015 je v Sloveniji nastalo 163.455 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest, največ (99,5 %) je bilo gradbenih materialov in večina (82%) iz gospodinjstev. Glede na življenjsko dobo azbestnih materialov (30-40 let) se pričakuje, da bodo azbestni odpadki nastajali tudi v prihodnje, vendar v čedalje manjših količinah

Količina nastale odpadne embalaže se v zadnjih letih giblje okoli 100 kg na prebivalca letno. V letu 2014 je prebivalec Slovenije proizvedel 102 kg odpadne embalaže, kar je nekaj kilogramov več kot v predhodnih štirih letih.

Predelava odpadne embalaže v povprečju narašča in je v letu 2014 znašala 88 %. Prav tako narašča reciklaža, ki je v letu 2014 dosegla  70 %. Slovenija je dosegla zastavljeni cilj EU – do konca leta 2012 vsaj 55 % reciklirane celotne odpadne embalaže. 

V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi
previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH₃/, izmerjena pa je
bila vsebnost 0,043 mg NH₃/L.

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.

Z naraščanjem števila novo registriranih motornih vozil, narašča tudi število izrabljenih vozil.
Po končani uporabi postane vozilo nevaren odpadek – izrabljeno vozilo. Sistem razgradnje vzpostavljen od leta 2004 vzpostavlja možnosti za doseganje zastavljenih ciljev ponovne uporabe (80 %) in recikliranja (85 %), ki jih Slovenija dosega. Kljub temu je vanj še vedno zajetih manj izrabljenih vozil od pričakovanih.