KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Implicitna stopnja obdavčitve energije skozi celotno opazovano obdobje niha, v zadnjem obdobju pa postopoma pada. Vrednost kazalca za Slovenijo je v letu 2020 nižja od povprečja EU-28 (za 4 %). Pred letom 2009, ko se je znatno povečala, je bila opazno nižja od povprečja EU. Razloge za razlike gre iskati predvsem v razlikah v strukturi rabe energije, kjer je izrazito večji delež tekočih goriv za pogon motornih vozil, in v višini obdavčitve posameznih energentov. Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalca glede na raven v EU.


Implicitna obdavčitev energije je kazalec, ki spremlja napredek pri doseganju ciljev strategije EU za trajnostni razvoj. Z implicitno stopnjo obdavčitve energije merimo, kako je z davki obremenjena končna energija*1. V državah EU so davki na energijo pomemben ekonomski instrument za doseganje ciljev prehoda v nizkoogljično družbo.

Sprememba v vrednosti kazalca je lahko odraz več dejavnikov. Za razumevanje medletnih sprememb v kazalcu je potrebna analiza sprememb v strukturi rabe virov energije in analiza sprememb v višinah obdavčitve posameznih virov. Kazalec omogoča tudi ocenjevanje vloge fiskalne politike pri spremembah povpraševanja po energiji.

Omejitev kazalca je, da izračun kazalca temelji na davčnih prihodkih od prodane energije. Davčni prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Izračun davčnih prihodkov po tem načelu ne daje informacije o tem, koliko so znašali dejansko plačani davki na energijo in koliko je dejansko obremenjena energija z davki. Kazalec implicitne stopnje obdavčitve energije je precenjen, saj ne upošteva vračil in oprostitev plačila nekaterih davkov/trošarin na energente.

Kazalec implicitna obdavčitev energije je opredeljen kot razmerje med davčnimi prihodki od prodaje energije in končno rabo energije v posameznem koledarskem letu. Davčni prihodki od prodaje energije so izraženi v evrih (deflacionirani s cenovnim deflatorjem za domačo končno porabo) in rabo končne energije v toe.

Opomba:

*1   Implicitna stopnja obdavčitve energije:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/ten00120_esmsip2.htm#meta_update1571313891547


Grafi

Slika PO23-1: Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji in v EU
Viri:

Eurostat, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
EU-27 Slovenija
2005 193,83 164,73
2006 192,63 164,19
2007 205,20 177,56
2008 200,79 164,74
2009 205,91 216,56
2010 204,15 219,39
2011 221,36 210,54
2012 224,79 238,15
2013 228,23 243,06
2014 242,91 256,20
2015 240,38 257,56
2016 243,55 257,62
2017 241,76 251,37
2018 243,87 240,93
2019 245,25 245,72
2020 231,56 222,37

Cilji

Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena.


Ciljne vrednosti stopenj obdavčitve energije niso postavljene. Smiselno je, da je vrednost kazalca v Sloveniji primerljiva implicitnim stopnjam obdavčitve energije EU-28. Direktiva o obdavčitvi energije določa minimalne stopnje obdavčitve energentov in električne energije. Predpisane minimalne obdavčitve morajo odražati konkurenčnost različnih energentov. Strategija trajnostnega razvoja EU priporoča, da bi morale države članice preusmeriti obdavčitve z dela na porabo energije in/ali na onesnaževanje, da bi prispevali k ciljem EU − povečanje zaposlenosti in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje.
Vrednost implicitne stopnje obdavčitve energije v Sloveniji je bila leta 2020 nižja za 4 % od povprečne stopnje obdavčitve držav EU-28. Leta 2005 je bila obdavčitev energije za 15 % pod povprečjem EU. Do večjih sprememb pri obdavčitvi energentov je prišlo v letu 2009, od takrat naprej je obdavčitev na porabljeno enoto energije višja od povprečja EU (z izjemo let 2011 in 2018). Razlog za spremembo je bilo povišanje trošarin na pogonska goriva in kurilno olje ter spremenjena struktura rabe energije. V obdobju po letu 2009 ni bilo večjih medletnih sprememb.

Tabela 2:    Implicitna stopnja obdavčitve energije v Sloveniji in v EU

EUR/toe

2005

2010

2015

2020

EU-27

194

204

240

232

Slovenija

165

219

258

222


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

EU/Eurostat zakonodajna podlaga

Metodologija obdelave podatkov:

Metodologija izračuna kazalca je opredeljena na straneh EUROSTAT-a: implicitna stopnja obdavčitve energije (EUR/toe), tsdcc360, »Implicit tax rate on energy«). Vse vrednosti kazalcev, objavljenih na EUROSTAT, so osvežene za obdobje do zadnjega objavljenega leta, zato so podatki nekoliko različni od predhodno objavljenih. V tem poročilu so zato osvežene celotne časovne vrste.

Prihodki iz davkov na energijo temeljijo na standardu nacionalnih računov. Poročani prihodki temeljijo na načelu nastanka poslovnega dogodka in ne na načelu plačila davčnemu organu. Davki na energijo obsegajo davke na energente, ki se uporabljajo za prevoz in za stacionarne vire. Največ prihodkov predstavljajo davki na bencin in dizelsko gorivo.

Končna raba energije obsega rabo energije v prometu, industriji, storitvah, gospodinjstvih in kmetijstvu, brez transformacij energije. Izražena je v tonah naftnega ekvivalenta.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Implicitna stopnja obdavčitve energije

EUR/toe

EUROSTAT

2005-2020

EUROSTAT objavlja izračun kazalca v drugi četrtini leta za dve leti nazaj

enkrat na dve leti

17. 2. 2022

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov