Cilji povzeti po:

Skupna kmetijska politika (CAP)

Skupna kmetijska politika (SKP) je kmetijska politika Evropske unije (EU). SKP ima številne cilje, vključno s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva, varstvom okolja in zagotavljanjem prehranske varnosti. SKP vključuje številne ukrepe, ki podpirajo ohranjanje visoke naravne vrednosti kmetijskih zemljišč, kot so plačila za okoljevarstvene ukrepe, podpora ekološkemu kmetijstvu in ukrepi za zaščito območij Natura 2000.

Strategija EU za biodiverziteto za leto 2030

Strategija EU za biodiverziteto za leto 2030 določa številne ambiciozne cilje za zaščito in obnovo biodiverzitete v EU, vključno s povečanjem območja naravnih habitatov, zaščitenih pod Natura 2000, na najmanj 30 % ozemlja EU. Strategija vključuje tudi vrsto ukrepov za podporo trajnostnemu kmetijstvu, kot je spodbujanje agroekologije in zmanjševanje uporabe pesticidov.

Strategija od kmetije do vilice

Strategija »od vil do vilic« je del Zelenega dogovora EU in ima za cilj spremeniti evropski sistem proizvodnje hrane v bolj zdrav, bolj trajnosten in bolj pošten sistem. Strategija vključuje vrsto ukrepov za zmanjšanje okoljskega vpliva kmetijstva, vključno z zmanjšanjem uporabe pesticidov in gnojil ter spodbujanjem trajnostnih proizvodnih metod.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke smo pridobivali sproti s spletnega portala Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za izračun kazalca smo uporabili zadnje pridobljene podatke za posamezno leto.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatke smo pripravili v postopkih rastrskega procesiranja podatkov baze Raba. Postopek je zajemal rasterizacijo poligonskih vektorskih slojev baze v ločljivosti 5 m in združevanje posameznih kategorij rabe tal. Razlike in prostorske spremembe smo ugotavljali s primerjavo istoležnih celic rastrskih slojev rabe za različna leta.

Podatkovni viri

Opredelitev kazalca:

• Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke smo pridobili

Območje kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo v državah EU je bilo izračunano z uporabo rastra EU Corine Land Cover in podatkov o mejah držav EU iz Eurostata.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Za vsako državo EU so bile izvlečene CLC razredi 242 in 243, ki so bili nato izračunani in združeni v skupno površino kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo za vsako državo EU. Rezultati so bili predstavljeni v tabeli, ki prikazuje površino kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo za vsako državo EU in odstotek kmetijskih zemljišč, ki so razvrščena kot visoko naravna vrednost.

Podatkovni viri

Primerjavo deleža VNV z drugimi državami EU

Podatki rabe in pokrovnosti tal Evrope (Corine Land Cover - CLC) predstavljajo rabo in pokrovnost tal držav Evrope zajeto periodično na enak način in po enaki metodologiji. S tem omogočajo neposredno primerjavo pokrovnosti ter rabe tal vseh držav EU. Območja VNV na kmetijskih zemljiščih so zajeta v dveh kategorijah:

• 242 Kompleksen preplet pretežno kmetijske rabe tal [242 Complex cultivation patterns]«, ki odražajo izrazit preplet vrst rabe kmetijskih tal in drobno posestno strukturo; torej majhnih parcel z različnimi enoletnimi posevki, pašniki in/ali trajnim nasadi, površine pod praho; mestne vrtove območja z zapletenimi vzorci in prepletom rabe tal, visokodebelnih sadovnjakov, zelenjavnih vrtov in ohišnic in posameznih hiš in drugih zgradb razpršene poselitve.
• 243 Kmetijska zemljišča s precejšnjim deležem površina naravne vegetacije (243 Land principally occupied by agriculture, with significant areas of natural vegetation) Površine razreda 243 primarno zaseda kmetijka pridelava v vseh vrsta in oblikah  območja, v glavnem zasedena s kmetijstvom drobno posestne strukture (njive, travniki, pašniki, sadovnjaki, vinogradi, nasadi jagodičja, itd.), prepletena s pomembnim deležem zemljišč naravne ali pol naravne vrste rabe tal (npr. ostanki (pol)naravnih gozdov, skupine dreves in grmovnic manjše od 25 ha, linijske strukture dreves in grmovnic, (pol)naravna vegetacija ob drenažnih jarkih, majhne površine vodnih teles, mokrišč, šotišč, suhih predelov, golih tal in kupov kamenja in drugih vključkov ter naravne in pol naravne vegetacije ali površine tal.

Oba razreda vsebujta prvine, ki neposredno ali posredno izražajo veliko naravno vrednost. Drobno posestna struktura je značilna za večino slovenskega kmetijskega prostora. Pestrost kmetijske kulturne krajine in preplet različnih rab je v veliki meri posledica drobno posestne strukture. V kolikor upoštevamo še na nekaterih območjih bolj in drugih manj pomemben delež površin z (antropogenimi ali naravnimi) vključki naravne vrste rabe tal, lahko ugotovimo, da gre v CLC razredih 242 in 243 za kmetijski prostor VNV.