Ključno sporočilo
Neutral

Delež kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo je narastel od 10,1 % leta 2002 do 15,3 % leta 2022. Med ta zemljišča sodijo površine ekstenzivnih sadovnjakov, barjanskih travnikov, zemljišč v zaraščanju, mešane rabe zemljišč ter kmetijska zemljišča porasla z gozdnim drevjem.

V primerjavi z drugimi državami EU Slovenija izkazuje veliko krajinsko pestrost in visoko naravno vrednost kmetijskega prostora.


V kazalcu naslavljamo Delež območij visoke naravne vrednosti z dveh različnih zornih kotov. Z obravnavo tega kazalca z dveh zornih kotov izkazujemo primerjavo z bolj ali manj sorodnimi državami s katerimi si delimo prostor kontinenta in preko svobodne trgovine in izmenjave tudi prostor pridelave hrane in hkrati sledimo spremembe deleža območij VNV na ravni države. V obeh primerih se omejujemo na območje kmetijskih zemljišč.

Kazalec predstavlja in vrednoti delež kmetijskega prostora z visoko naravno vrednostjo. S tem prikazuje, do kakšne mere je kmetijski prostor pester v smislu biotske raznolikosti (št. rastlinskih in posledično živalskih vrst) oz. pestrosti rabe in mozaične pokrovnosti kmetijskega prostora. V prvem delu (KM05-1) prikazuje delež kmetijskega prostora z visoko naravno vrednostjo (VNV) v Sloveniji in ga primerja z deležem VNV (HNV) v drugih EU državah na podlagi enotnih podatkov Corine Land Cover v merilu 1 : 100.000. V drugem delu (KM05-2) pa spremlja spremembe deležev rabe kmetijskih zemljišč, ki imajo značilnosti visoke naravne vrednosti, na podlagi detajlnih nacionalnih podatkov večjega merila (1 : 5.000) baze RABA (MKGP).


Grafi

Slika KM05-1: Kmetijska zemljišča, kategorizirana kot območja visoke naravne vrednosti (VNV)
Viri:

MKGP, 2002-2022; CLC, 2018; preračuni KIS (2023)

* 1222 (Ekstenzivni sadovnjaki), 1321 (Barjanski travniki), 1410 (Kmet. zemljišča v zaraščanju), 1500 (Drevesa in grmičevje), 1800 (Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem)

Prikaži podatke
Seštevek površin rab, opredeljenih kot kmetijska območja visoke naravne vrednosti (VNV)* [ha] Delež rab VNV od vseh kmetijskih zemljišč [%] Delež rab VNV od vseh zemljišč v Sloveniji [%]
2002 67092,30 10,10 3,30
2005 69526 10,70 3,40
2007 75082,70 11,30 3,70
2011 83031,50 12,40 4,10
2018 103894,80 15,40 5,10
2019 105519,20 15,70 5,20
2020 104365,70 15,50 5,10
2022 102718,70 15,30 5,10
Slika KM05-2: Deleži površin z visoko naravno vrednostjo po državah, 2018
Viri:

Copernicus, 2018; preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke
Kmetijske površine drobnoposestniške strukture (CLC 242) [%] Pretežno kmetijske površine z večjimi območji vegetacije (CLC 243) [%] Skupni delež površin države z visoko naravno vrednostjo (CLC 242 + 243) [%]
Islandija 0,10 0 0,10
Nemčija 0,20 0,30 0,40
Švedska 0,30 1,30 1,60
Lihtenštajn 2,80 0,50 3,20
Finska 0 3,30 3,30
Norveška 0,50 2,90 3,40
Švica 2,50 1,80 4,30
Madžarska 2,80 2,10 4,90
Poljska 2,60 3,90 6,50
Španija 3,80 2,90 6,70
Avstrija 4,40 2,70 7,10
Ukrajina 3,30 4 7,20
Romunija 3,50 3,80 7,30
Irska 0,80 6,90 7,70
Slovaška 1,30 7,40 8,70
Češka 0,60 9 9,60
Estonija 3,10 6,70 9,80
Danska 2,30 8,20 10,50
Latvija 6,50 4,50 11
Moldavija 5,20 6,60 11,80
Ciper 7,20 4,70 11,90
Bulgarija 2,40 9,60 11,90
Francija 10,20 2,80 13
Črna Gora 2,10 11,70 13,80
Grčija 5,20 8,70 13,90
Italija 7,30 7,10 14,40
Turčija 5,40 9,20 14,60
Albanija 6,80 8,60 15,40
Portugalska 7,10 8,50 15,60
Severna Makedonija 8,60 7,30 15,90
Litva 9,70 7,10 16,80
Nizozemska 14 3,30 17,40
Luksemburg 13,50 5,80 19,30
Slovenija 12,80 9,10 21,90
Hrvaška 13,70 8,90 22,60
Belgija 17,30 6,10 23,50
Srbija 12,60 12,10 24,70
Malta 4 45,50 49,50

Cilji

  • Ohranjanje visoke naravne vrednosti kmetijskega prostora; oz., kjer možno, povečevanje naravne vrednosti kmetijskega prostora.
  • Zagotavljati kmetijsko pridelavo in (samo)oskrbo s hrano ob ohranjanju visoke naravne vrednosti kmetijskega prostora.

Za Slovenijo je značilna velika krajinska raznolikost, ki je primarno posledica razgibanega reliefa, različnih podnebnih razmer, tipov tal, rabe zemljišč in drobno posestne lastniške strukture.

Kmetijski prostor posebej izkazuje izredno pestrost v svojem pokrovu. Ta je na ravninskih predelih predvsem posledica izrazite drobno posestne strukture in tipov tal (npr. sušna in peščena tla na prodih in peskih ter hidromorfna tla na glinah in ilovicah) z redkejšimi vključki naravne krajine (mejice, grmišča, mokrišča, manjša vodna telesa, itd.). K pestrosti krajine v gričevnatem in goratem svetu prispevajo še dejavniki reliefa, gemorfologije, vključki naravne krajine ter strukture človeka (mejice, suhozidi, itd.). 

Spremljanje deleža območij VNV na ravni države

Delež kmetijskih zemljišč (KZ) oz. skupni obseg KZ v Sloveniji se spreminja le v zanemarljivem obsegu. Ta delež  je znašal leta 2002 32,7 % in leta 2022 33,0 %.

Delež seštevka površin ekstenzivnih sadovnjakov, barjanskih travnikov, zemljišč v zaraščanju, mešane rabe zemljišč ter kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem (kmetijske rabe VNV) je narastel od 10,1 % leta 2002 do 15,3 % leta 2022. Pri čemer velja opozoriti, da zaradi sprememb interpretacijskega ključa lahko neposredno primerjamo območja rabe VNV le med leti 2018 do 2022. Seštevek deležev rabe VNV se med leti zelo malo spreminja in je med 15,7 % (leto 2019) in 15,3 % (leto 2022): Spremembe so majhne, nekaj promilov, do določene mere posledica subjektivnosti foto interpretacije in ne izkazujejo jasnega trenda povečevanja ali zmanjševanja deleža VNV rab.

Primerjava deleža VNV z drugimi državami EU

Podatki rabe in pokrovnosti tal Evrope (Corine Land Cover - CLC) predstavljajo rabo in pokrovnost tal držav Evrope zajeto periodično na enak način in po enaki metodologiji. S tem omogočajo neposredno primerjavo pokrovnosti ter rabe tal vseh držav EU. Območja VNV na kmetijskih zemljiščih so zajeta v dveh kategorijah:

  • 242 Kompleksen preplet pretežno kmetijske rabe tal [242 Complex cultivation patterns]«, ki odražajo izrazit preplet vrst rabe kmetijskih tal in drobno posestno strukturo;
  • 243 Kmetijska zemljišča s precejšnjim deležem površin z naravno vegetacijo (243 Land principally occupied by agriculture, with significant areas of natural vegetation).

Oba razreda vsebujta prvine, ki neposredno ali posredno izražajo veliko naravno vrednost. Drobno posestna struktura je značilna za večino slovenskega kmetijskega prostora. Pestrost kmetijske kulturne krajine in preplet različnih rab je v veliki meri posledica drobno posestne strukture. V kolikor upoštevamo še na nekaterih območjih bolj in drugih manj pomemben delež površin z (antropogenimi ali naravnimi) vključki naravne vrste rabe tal, lahko ugotovimo, da gre v CLC razredih 242 in 243 za kmetijski prostor VNV.

Delež površin VNV v kmetijskem prostoru izražano s seštevkom deležev CLC razreda 242 in 243 je 21,9 %. Pri tem velja dodati, da tudi velik delež strnjenih kmetijskih zemljišč kot npr. razred 211 – nenamakane njivske površine (CLC class 211 – Non-irrigated land) odraža pestrost drobno posestne strukture. 

Glede na vse druge države EU, se Slovenija pričakovano visoko uvršča z deležem kmetijskih zemljišč VNV (seštevek 242 in 243): na 4. mesto v EU oz. na 5. mesto med 38 državami Evrope. Če obravnavamo samo razred 243 - Kmetijska zemljišča z velikim deležem naravne vegetacije, pa se Slovenija med državami EU uvršča za Malto na drugo mesto, oz. v kontinentalni Evropi in glede na specifike Malte, na prvo mesto.

Ugotovimo lahko, da merjeno z enotno metodologijo in v istih časovnih obdobjih primerjavi z državami Evrope in EU, izjemno velik delež kmetijskega prostora Slovenije izkazuje visoko naravno vrednost.


Metodologija

Cilji povzeti po:

  • Skupna kmetijska politika (SKP)
  • Skupna kmetijska politika (SKP) je kmetijska politika Evropske unije (EU). SKP ima številne cilje, vključno s spodbujanjem trajnostnega kmetijstva, varstvom okolja in zagotavljanjem prehranske varnosti. SKP vključuje številne ukrepe, ki podpirajo ohranjanje visoke naravne vrednosti kmetijskih zemljišč, kot so plačila za okoljevarstvene ukrepe, podpora ekološkemu kmetijstvu in ukrepi za zaščito območij Natura 2000.
  • Strategija EU za biodiverziteto za leto 2030
  • Strategija EU za biodiverziteto za leto 2030 določa številne ambiciozne cilje za zaščito in obnovo biodiverzitete v EU, vključno s povečanjem območja naravnih habitatov, zaščitenih pod Natura 2000, na najmanj 30 % ozemlja EU. Strategija vključuje tudi vrsto ukrepov za podporo trajnostnemu kmetijstvu, kot je spodbujanje agroekologije in zmanjševanje uporabe pesticidov.
  • Strategija od kmetije do vilice
  • Strategija od kmetije do vilice je del Zelenega dogovora EU in ima za cilj spremeniti evropski sistem proizvodnje hrane v zdravejši, bolj trajnosten in bolj pošten sistem. Strategija vključuje vrsto ukrepov za zmanjšanje okoljskega vpliva kmetijstva, vključno z zmanjšanjem uporabe pesticidov in gnojil ter spodbujanjem trajnostnih proizvodnih metod.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke smo pridobivali sproti s spletnega portala Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za izračun kazalca smo uporabili zadnje pridobljene podatke za posamezno leto.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Na nacionalni ravni letno spremljamo spremembe rabe kmetijskih zemljišč v bistveno podrobnejšem merilu (1 : 5.000). Med 20 razredi kmetijske rabe lahko med rabe VNV uvrščamo pet razredov: 1222 Ekstenzivni sadovnjaki; 1321 Barjanski travniki; 1410 Zemljišča v zaraščanju; 1500 Mešana raba zemljišč in 1800 Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem.

Podatke smo pripravili v postopkih rastrskega procesiranja podatkov baze Raba. Postopek je zajemal rasterizacijo poligonskih vektorskih slojev baze v ločljivosti 5 m in združevanje posameznih kategorij rabe tal. Razlike in prostorske spremembe smo ugotavljali s primerjavo istoležnih celic rastrskih slojev rabe za različna leta.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba tal

ha

MKGP (https://rkg.gov.si/vstop/

2002–2022

Predvidoma večkrat letno

Večkrat letno

20.10.2023

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Območje kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo v državah EU je bilo izračunano z uporabo rastra EU Corine Land Cover in podatkov o mejah držav EU iz Eurostata.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Za vsako državo EU so bile izvlečene CLC razredi 242 in 243, ki so bili nato izračunani in združeni v skupno površino kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo za vsako državo EU. Rezultati so bili predstavljeni v tabeli, ki prikazuje površino kmetijskih zemljišč z visoko naravno vrednostjo za vsako državo EU in odstotek kmetijskih zemljišč, ki so razvrščena kot visoko naravna vrednost.

  • 242 Kompleksen preplet pretežno kmetijske rabe tal [242 Complex cultivation patterns]«, ki odražajo izrazit preplet vrst rabe kmetijskih tal in drobno posestno strukturo; torej majhnih parcel z različnimi enoletnimi posevki, pašniki in/ali trajnim nasadi, površine pod praho; mestne vrtove območja z zapletenimi vzorci in prepletom rabe tal, visokodebelnih sadovnjakov, zelenjavnih vrtov in ohišnic in posameznih hiš in drugih zgradb razpršene poselitve.
  • 243 Kmetijska zemljišča s precejšnjim deležem površin z naravno vegetacijo (243 Land principally occupied by agriculture, with significant areas of natural vegetation) Površine razreda 243 primarno zaseda kmetijska pridelava v vseh vrsta in oblikah  območja, v glavnem zasedena s kmetijstvom drobno posestne strukture (njive, travniki, pašniki, sadovnjaki, vinogradi, nasadi jagodičja, itd.), prepletena s pomembnim deležem zemljišč naravne ali pol naravne vrste rabe tal (npr. ostanki (pol)naravnih gozdov, skupine dreves in grmovnic manjše od 25 ha, linijske strukture dreves in grmovnic, (pol)naravna vegetacija ob drenažnih jarkih, majhne površine vodnih teles, mokrišč, šotišč, suhih predelov, golih tal in kupov kamenja in drugih vključkov ter naravne in pol naravne vegetacije ali površine tal.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Corine Land Cover (CLC),

ha

Evropska okoljska agencija

(https://land.copernicus.eu/en/products/corine-land-cover)

2018

Prosto dostopen podatek

Predvidoma enkrat na 6 let

20.10.2023

DA

Countries, 2020 - Administrative Units - Dataset

/

https://ec.europa.eu/eurostat/web/gisco/geodata/reference-data/administrative-units-statistical-units/countries

2020

Prosto dostopen podatek

Vsakih nekaj let

20.10.2023

DA

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Hočevar M., Kobler A., Vrščaj B., Poljak M., Kušar G. 2001. Corine karta rabe tal in pokrovnost Slovenije. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije
  • Updated CLC illustrated nomenclature guidelines. 2019. 2019. izd. European Environmental Agency
  • MKGP. Raba kmetijskih zemljišč Republike Slovenije 1:5.000 [Land use digital database (1:5.000) ] verzija 2011 do verzije leta 2022.
  • MKGP/MAFF. 2013. Interpretacijski ključ; podroben opis metodologije zajema dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ljubljana, Slovenija Slovenia], MKGP.
  • Stritar A. 1990. Krajina in krajinski sistemi. Raba in varsto tal v Sloveniji. [Landscape and Landscape Systems. Soil Use and Conservation in Slovenia]. Ljubljana, Slovenia [Slovenia], Partizanska knjiga:
  • Oset F. 1987. Kategorije, talni tipi, bonitetni razredi, raba tal in velikost parcel na posameznih pedosekvencah v Savinjski dolini. Diplomska naloga / Diploma thesis, Ljubljana, Slovenija, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo / University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Agronomy Department: 129 p.


Related indicators