Kazalec prikazuje odnos javnosti do okoljskih problemov, ki jih povzroča promet. Temelji na rezultatih raziskave, ki jo je pripravil Direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije oktobra 2010. V raziskavi so skušali ugotoviti stopnjo uporabe osebnih avtomobilov med prebivalci, razloge zakaj se ne poslužujejo javnega prevoza, pripravljenost za spreminjanje potovalnih navad ter njihov odnos do možnih ukrepov za odpravo okoljskih problemov.

Rezultati raziskave Evropske komisije iz leta 2010 kažejo, da se tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije zavedajo posledic za okolje zaradi naraščajočega prometa in bi bili pripravljeni sprejeti predloge za rešitev okoljskih problemov povezanih s prometom.

Že na začetku raziskave se je pokazalo, da je zaskrbljenost glede prometa v Evropi upravičena, saj več kot polovica anketirancev za vsakodnevne opravke uporablja osebni avtomobil. Stanje je še posebej zaskrbljujoče v Sloveniji, kjer avtomobil vsak dan uporablja več kot 68 % prebivalcev, medtem ko jih javni prevoz uporablja le 10 %, kar Slovenijo uvršča na sam rep držav EU-27 glede uporabe trajnostnih prevoznih načinov.

Prebivalci Slovenije se za uporabo javnega prevoza ne odločajo predvsem zaradi pomanjkanja povezav ter zato, ker se jim zdi uporaba osebnega avtomobila veliko bolj priročna. Ta dva kriterija je kot pomembna faktorja pri odločitvi, kako se bodo prevažali, izpostavilo več kot 77 % tistih, ki raje uporabijo osebni avtomobil. Več kot 50 % vprašanih je kot pomembne kriterije izpostavilo tudi nizko pogostost, nezanesljivost ter previsoko ceno. Dostopnost voznih redov in skrb glede varnosti sta pri odločitvi za uporabo javnega prevoza najmanj pomembna faktorja. 64 % rednih uporabnikov osebnih avtomobilov bi uporabilo javni prevoz, če bi bile možnosti prestopa med posameznimi vrstami prevoza preprostejše. Predlogi, da se izpopolni (spletna) objava voznih redov, obnovijo terminali ter vozovnice pričnejo prodajati preko spleta niso v uporabo javnega prevoza prepričali niti polovice anketirancev. 73 % odstotkov vseh anketirancev bi zagotovo oziroma verjetno uporabljalo javni prevoz v primeru, da bi bila uvedena enotna karta, ki bi jo lahko uporabljali za vse prevoze. Zanimanje za enotno karto za uporabo vseh obstoječih vrst javnega prevoze je sicer veliko povsod v Evropi.

Velik problem naraščajočega prometa so tudi izpusti toplogrednih plinov ter onesnaževal zraka. V prihodnosti bo treba karakteristike avtomobilov najverjetneje spremeniti tako, da bi s tem znižali izpuste plinov. Izkazalo se je, da bi bila večina anketiranih iz Slovenije ob nakupu novega avtomobila naklonjenih vsem predlaganim spremembam – najbolj spremembam pri hitrosti (77 %) in ceni (62 %) avtomobilov. Treba je opozoriti, da bi takšna okoljska angažiranost pri nakup novega avtomobila lahko bila posledica dobronamernosti vprašanih, saj bi na tak način lahko izražali le njihovo željo po izražanju ekološki zavesti, ki velja za splošno družbeno normo.

Da se slovenski anketiranci zavedajo problematike prometa v vsakdanjem življenju je pokazalo tudi dejstvo, da bi jih kar 58 % (EU-27 - 50 %) želelo zamenjati trenutno shemo za plačilo obstoječih stroškov avtomobila (npr. registracija in davki) z novim sistemom zaračunavanja, ki bi upošteval dejansko uporabo vozil.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa se najpogosteje zdita prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, v upadu (ocena gibanja 1992–2002). Med ukrepi za reševanje tega problema narašča podpora izboljševanju javnega prevoza ter boljšim možnostim za pešce in kolesarje, cenovna politika (dražja goriva) pa dobiva malo javne podpore (EEA, 2004).

Treba je poudariti, da zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad. Z zagotavljanjem informacij in ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad glede trajnostne mobilnosti. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (2006) že v svojih načelih in strateških usmeritvah izpostavlja pomen okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti. Ta načela izhajajo iz Aarhuške konvencije in direktiv EU, ki se nanašajo na pravico javnosti do dostopa do podatkov, do udeležbe v postopkih in do varstva njenih pravic. Podrobneje so načrti na področju ozaveščanja javnosti opredeljeni v poglavju o komuniciranju in izobraževanju. Okoljsko ozaveščanje oziroma krepitev zavesti o skupni odgovornosti za stanje v okolju in vzpodbujanje pripravljenosti za spreminjanje sistema vrednot in življenjskega sloga vseh prebivalcev Slovenije je opredeljeno kot eden od ukrepov doseganja ciljev trajnostnega razvoja. S pomočjo različnih komunikacijskih kanalov, orodij in aktivnosti naj bi skušali krepiti okoljsko in etično zavest ter razvoj vrednot in spremembe navad. Kot konkreten cilj na področju prometa Resolucija izpostavlja aktivnosti za povečanje uporabe alternativnih oblik mobilnosti in odgovornejše rabe avtomobila. Med ukrepi, ki naj bi omogočali doseganje ciljev, je navedeno sodelovanje in spodbujanje občin pri promociji trajnostne mobilnosti in ozaveščanje o vplivih avtomobilskega prometa ter prednostih alternativnih načinov prevoza.

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (2006) se v ciljih na področju potniškega prometa zavzema za spremembo potovalnih navad, a pri tem izpostavlja zgolj mesta. Lokalne oblasti naj bi izvajale ukrepe spodbujanja hoje, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanja okoljske ozaveščenosti prebivalcev. Ozaveščanje javnosti je vključeno tudi v splošne ukrepe prometne politike, ki predvidevajo vzgojo in izobraževanje, obveščanje in trženje, s čimer bi pri ljudeh vzbudili zavest o pomenu prometnega sistema, njegovem delovanju in optimalni uporabi prometne infrastrukture.

V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, od leta 2000 poteka vsakoletna ozaveščevalna kampanja »V mestu brez avtomobila«, ki se je razširila v pobudo evropski teden mobilnosti. Glavni namen obeh akcij je predvsem olajšati izvajanje trajnih ukrepov in rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe osebnih avtomobilov.

Poleg omenjene aktivnosti je pri zagotavljanju informacij treba omeniti Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil (2003), ki je začel veljati v začetku leta 2004. Med drugim predvideva tudi pripravo priročnika o varčni rabi goriva in emisijah CO2.