Kazalec prikazuje potovalne navade evropske in slovenske javnosti, stopnjo trajnostne mobilnosti, njihov odnos do različnih načinov prevoza, stopnjo uporabe različnih prometnih sredstev, posredno pa izpostavlja stopnjo ozaveščenosti evropskega in slovenskega prebivalstva o vplivih prometa na okolje, ki se odraža zlasti v okviru prepoznavanja intenzitete ključnih problemov, s katerimi so povezane različne oblike prometa. Kazalec temelji na rezultatih raziskave, ki jo je pripravil Direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije oktobra 2014.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa se najpogosteje zdita prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, bil že preteklosti v upadu (ocena gibanja 1992–2002) (EEA, 2004; EEA, 2015)

Več kot polovica anketirancev, ki so se udeležili raziskave v okviru EU-28, za vsakodnevne opravke uporablja avtomobil. V Sloveniji je za vsakodnevne opravke osebni avtomobil uporabljalo 71% anketirancev, delež uporabnikov javnega prevoza pa je znašal le 8%. Slovenija se s tem uvršča na rep držav EU-28 glede uporabe trajnostnih prevoznih načinov. Stopnja uporabe osebnega avtomobila je višja le na Cipru in na Irskem. Povprečen delež uporabe osebnega avtomobila je med državami članicami EU-28 znašal 54 %.
Podpovprečna stopnja uporabe osebnega avtomobila, je bila glede na omenjen delež, značilna zlasti za vzhodnoevropske države. Najnižja stopnja uporabe osebnega avtomobila je na Madžarskem (33%). Kar 28% anketiranih na Madžarskem uporablja javni prevoz, 22% pa se jih vozi s kolesom. Najvišji delež uporabe javnega prevoza je bil v letu 2014 značilen za Latvijo, Poljsko in Romunijo. Slovenija se z 8% uvršča na 25. mesto med državami EU-28. Manjši delež uporabe javnega prevoza je bil značilen le še za Ciper in Nizozemsko. Na Nizozemskem stanje glede trajnostne mobilnosti kljub temu ni zaskrbljujoče, saj kar 36% ljudi uporablja kolo. Največji delež anketiranih se s kolesom (poleg Nizozemske) vozi še na Madžarskem in Danskem.

Prevlada osebnega prevoza (osebni avtomobil, avtodom) je med evropsko in slovensko javnostjo značilna tudi za daljša potovanja. Delež tistih, ki so za pot, daljšo od 300 kilometrov nazadnje uporabili osebni avtomobil ali avtodom, je v povprečju EU-28 znašal 66 %, medtem, ko je ta delež med slovensko javnostjo znašal kar 80 %. Ostale oblike prevoza so udeleženci daljših potovanj uporabljali v manjši meri. Evropski anketiranci so v povprečju največ uporabljali letalski prevoz (23 % anketirancev).

Za omenjene načine prevoza so se anketiranci, tako v Sloveniji, kot tudi v drugih evropskih državah, (ne glede na način prevoza) najpogosteje odločili zlasti zaradi večjega udobja. Omenjen razlog je glede na povprečje držav Evropske unije (EU-28) izpostavilo kar 61 % anketirancev. Največ anketirancev, ki so izpostavili ta razlog je bil najvišji v Franciji in v Luksemburgu (78 % anketirancev), najmanj v Nemčiji (37 % anketirancev). Delež anketirancev v Sloveniji, ki so se odločili za določeno obliko prevoza zaradi omenjenega razloga, je bil enak evropskemu povprečju. Pomemben razlog za uporabo določenega načina prevoza je, glede na povprečje držav Evropske unije (EU-28), tudi hitrost potovanja oziroma hitrejši potovalni čas, ki ga je, v primerjavi s prvim, opredelilo sicer precej manj anketirancev - 31 %. Zgolj 4 % pa je kot poglaviten razlog, da so se odločili za izbran način prevoza, izpostavilo okoljevarstvene razloge ter s tem povezano preprečevanje negativnih vplivov prometa na okolje. Slednje odraža precej nizko stopnjo ozaveščenosti evropske javnosti o vplivih prometa na okolje oziroma okoljske angažiranosti, ki bi se prioritetno odražala v izboru trajnostnih načinov mobilnosti.

Omenjeni razlogi so tudi v Sloveniji najpogosteje vplivali na izbor določenega načina »vsakodnevnega« prevoza. Za uporabo določenega načina prevoza so se anketiranci v Sloveniji odločali zlasti zaradi udobja (61 %) in hitrejšega potovalnega časa (38 %). Okoljevarstvene razloge je izpostavilo 7 % anketirancev, kar je skoraj za enkrat več od evropskega povprečja (4 %). Okoljevarstveni razlogi so bili po mnenju anketirancev za izbor določenega načina prevoza celo bolj pomembni od prometne varnosti ter dejstva, da anketiranci nimajo druge alternative izbranemu prevozu. S tega vidika velja izpostaviti, da je bila slovenska javnost glede izbora načina prevoza, okoljsko nekoliko bolj angažirana, kot je bilo to značilno za evropsko javnost.
Okoljska angažiranosti, ki se prioritetno odraža v izboru trajnostnih načinov mobilnosti, je povezana tudi s stopnjo uporabe javnega potniškega prometa. Glede na rezultate javnomnenjske raziskave bi največ anketirancev, ki za potrebe vsakodnevnih opravkov uporabljajo osebni avtomobil ali motor uporabilo javni prevoz, če bi bila geografska pokritost sistema javnega prevoza boljša (40 % anketirancev), če bi bile storitve, povezane z javnim potniškim prometom bolj dostopne uporabnikom (26 % anketirancev). Med evropsko javnostjo so prevladovali podobni razlogi. K večji uporabi sistema javnega prevoza bi pripomogle pogostejše storitve (27 % anketirancev) in boljša geografska pokritost sistema javnega prevoza (26 % anketirancev). Potrebno je izpostaviti tudi, da je z vidika spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa kot alternative konvencionalnim načinom individualnega prevoza, dokaj neugodno, da se petina (21 %) evropske in 15 % slovenske javnosti za uporabo javnega prevoza, kljub njegovim morebitnim izboljšavam, zanj ne bi odločila v nobenem primeru.
Prevlada osebnega prevoza (osebni avtomobil, avtodom) je med evropsko in slovensko javnostjo značilna tudi za daljša potovanja. Delež tistih, ki so za pot, daljšo od 300 kilometrov nazadnje uporabili osebni avtomobil ali avtodom, je v povprečju EU-28 znašal 66 %, medtem ko je ta delež med slovensko javnostjo znašal kar 80 %. Ostale oblike prevoza so udeleženci daljših potovanj uporabljali v manjši meri. Evropski anketiranci so v povprečju največ uporabljali letalski prevoz (23 % anketirancev). Udeleženci daljših potovanj so glede na evropsko povprečje, za glavni razlog izbora posameznega načina prevoza izpostavljali zlasti večje udobje.

Odnos do uporabe javnega prevoza se lahko deloma povezuje tudi s kakovostjo tovrstnega prevoza. Anketiranci, ki niso bili neopredeljeni in ki so to področje bolje poznali, so sicer tako za cestni, zračni kot tudi železniški promet menili, da se je njihova kakovost (z vidika storitev, infrastrukture idr.) v zadnjih petih letih nekoliko izboljšala. Tako je 32 % evropskih anketirancev v povprečju ocenilo cestni, 28 % zračni in 28 % železniški promet.
Anketiranci so največje poslabšanje njegove kakovosti pripisali cestnemu prometu. Da se je kakovost cestnega prometa nekoliko poslabšala je menilo 25 % evropskih anketirancev in 28% slovenskih anketirancev. Z pomorski promet je največ evropskih in slovenskih anketirancev menila, da je kakovost ostala enaka.
Rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da večina evropske javnosti meni, da je ključen problem, ki zadeva cestni promet zlasti velika gostota prometa, ki je povezana s cestnimi zastoji (60 % anketirancev) ter neustrezno vzdrževanje cestne infrastrukture (59 % anketirancev). Slovenska javnost je kot najbolj izrazit problem, ki zadeva cestni promet izpostavila prav tako slabo vzdrževanost cestne infrastrukture (80 % anketirancev) ter cestne zastoje (60 % anketirancev). Ključen problem, ki zadeva železniški promet, je s strani evropske javnosti zlasti previsoka cena vozovnic (46 % anketirancev), s strani slovenske javnosti pa slaba vzdrževanost železniške infrastrukture (44 % anketirancev). Prepoznavanje okoljskih in zdravstvenih posledic prometa je med anketiranci slabo, navajajo le problem onesnaževanja zraka. Pri tem je pomembno poudariti, da zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad. Le z zagotavljanjem pravočasnih in točnih informacij ter z ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad glede trajnostne mobilnosti.

Med ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti in sprememb potovalnih navad narašča podpora izboljševanju javnega prevoza ter boljšim možnostim za pešce in kolesarje, uvedeni pa so tudi ukrepi cenovne politike (zlasti v okviru dražjih goriv) (EEA, 2004).
V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, potekajo aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki so usmerjene v zmanjševanje motoriziranih oblik prevoza in k spodbujanju pešačenja in kolesarjenja, vključno z izgradnjo temu ustrezne infrastrukture.