Osnovni kazalec za ocenjevanje življenjske moči dreves oziroma njene vitalnosti (posledično tudi sestojev in gozdov) je osutost drevesnih krošenj.

Kazalec prikazuje okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje tisto drevo, katerega osutost drevesne krošnje je višja od 25 % (manjka ji torej vsaj četrtina listnega aparata). Kazalec se ocenjuje na 5 % natančno.

Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih, za drevo stresnih dejavnikov in kombinacije le teh. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je torej potrebno upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so visoka sončna radiacija, suša, veter, toča, pomanjkanje hranil itd. in biotske, kamor uvrščamo medvrstno in znotrajvrstno tekmovalnost, napade mikroorganizmov ter drugih škodljivcev in že omenjene antropogene povzročitelje stresa (onesnaževala zraka npr. ozon, agrokemikalije, gospodarjenje z gozdovi itd.).

Slika 1: Ostanek včasih sklenjenega sestoja, ki so ga prizadeli podlubniki. Drevesa, ki so ostala so poškodovana, imajo manjšo in precej osuto krošnjo.

Časovna vrsta osutosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991-2000 le ta povečevala, od leta 2000 naprej pa je bilo kljub rahlemu negativnem trendu še vedno razmeroma stabilno. Večje poslabšanje stanja smo zaznali po letu 2020. Na podlagi porasta vrednosti kazalca osutosti po letih 2007 in 2014 ter 2020, bi lahko govorili o trendu slabšanja stanja, ki ga bo potrdilo oziroma ovrglo stanje v prihodnjih letih.

Od leta 2010 se je indeks poškodovanosti oz. delež dreves, ki imajo osutost višjo od 25 % zvišal (Slika GZ01-2). V letu 2010 je bilo več kot 25 % osutih 31,3 % dreves, v letu 2020 jih je bilo 38,1 %, v letu 2022 pa že 45,5 %. Indeks osutosti nad 25% kaže na to, da je drevo izgubilo vsaj četrtino svojega listnega aparata kar je za spremljanje stanja gozdov pomembno. Precejšnji delež dreves tega manjka nikoli več ne zmore nadomestiti. Ta manjko torej lahko na dolgi rok vodi v propad drevesa. Indeks osutosti pri listavcih je bil v letu 2022 za 4,6 % nižji kot pa indeks osutosti pri iglavcih.

Na začetku obdobja 2015-2020 opažamo visok dvig osutosti dreves, nato pa umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja - povečevanja osutosti tako pri iglavcih kot pri listavcih. Od leta 2020 do 2022 se je povprečna osutost precej povečala (za 3,8 %).

Povprečna osutost iglavcev je dosegla rekordno vrednost leta 2015 (29,7 %), nato je leta 2016 padla (28,5%) in od leta 2020 potem ponovno naraščala na novo rekordno vrednost 30,1 % v letu 2022 (Slika GZ01-1). Visoko osutost listavcev in iglavcev leta 2015 lahko pripišemo posledicam žledoloma v letu 2014, ki je bolj prizadel listavce. Predvidevamo, da so bili glavni razlogi poslabšanja osutosti iglavcev številne gradacije podlubnikov in sprememb v temperaturnem in padavinskem režimu, ki je predvsem prizadel iglavce, ki rastejo izven svojega naravnega areala.

Do leta 2020 je stanje kazalo na nadaljevanje oz. stagnacijo počasne obnove po žledu 2014 (tako pri iglavcih kot pri listavcih). Stanje pri iglavcih je bilo nejasno zaradi gradacij podlubnikov, ki so posledica podrtega drevja in lesne biomase iglavcev v gozdovih. Stanje pri listavcih je bilo tudi nestabilno, saj se je tudi začetna moč obnove krošenj (adventivni poganjki) ustavila. Po letu 2020 pa je bilo zaznano poslabšanje stanja tako pri iglavcih kot pri listavcih. To bi lahko pripisali vplivom podnebnih sprememb, gradacijam podlubnikov in predvsem pri listavcih vplivu sekundarnih poškodb po žledu 2014 ter poletni suši v letu 2022. V določenih predelih Slovenije se je zaradi poškodb, odmiranja in sečnje iglavcev občutno zvišal delež listavcev na ploskvah. V zadnjih letih opažamo tudi slabšanje stanja osutosti pri bukvi. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Razlogi so za sedaj še neznani.

Pri iglavcih postajajo problematična predvsem nižje ležeča območja, ki so zaradi toplejše klime za smreko manj primerna. V prihodnje lahko v luči klimatskih sprememb pričakujemo še slabše pogoje za uspevanje smreke na teh lokacijah in s tem slabše stanje osutosti gozdov. Povprečna osutost je bila pri iglavcih do vključno 2019 nekoliko višja kot pri listavcih, od vključno leta 2020 pa je višja pri listavcih. Trend povečevanja osutosti iglavcev je opažen tudi na evropski ravni (ICP Forests).

V letu 2022 je bilo zdravstveno stanje ocenjeno na 1056 drevesih po Sloveniji. Od tega je bilo 344 iglavcev in 712 listavcev. Povprečna osutost vseh dreves je znašala 31,6 % in se je v 20 letih zvišala za 7,4 %. Povprečna osutost iglavcev je znašala 30,1 % in listavcev 32,3 %. Če rezultate primerjamo z letom 2013 – pred žledom - opazimo, da se je povprečna osutost iglavcev zvišala za 4,0 % in povprečna osutost listavcev za 7,8 %.

Zaradi posledic žleda in kasnejših poškodb biotskih dejavnikov ima trenutno Slovenija z vidika kazalnika povprečne osutosti manj vitalne gozdove (povprečna osutost v letu 2022 je bila 31,6%) kot ostale Evropske države v katerih se je ocenjevalo osutost dreves (povprečna osutost v letu 2021 je 23,5 %) (ICP Forests).

Med posameznimi drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani črni bor, domači kostanj, hrasti (dob in graden), bukev in smreka. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje v bližnjih srednjeevropskih državah, kjer se najvišja poškodovanost pri hrastu dobu in hrastu gradnu (ICP Forests). Ocenjujemo, da je eden od pomembnejših vplivov nižanje ravni podtalnice in onesnaženost le te. Jesen in domači kostanj sta v zadnjih letih močno prizadeta s strani bolezni (jesenov ožig in kostanjev rak), medtem ko smreko ogrožajo podlubniki in abiotski dejavniki (vetrolom, snegolom). Na splošno pa so najpogostejši povzročitelji osutosti drevesnih krošenj abiotski dejavniki (veter, žled, gospodarjenje z gozdovi...) in bolezni oz. stanja, ki jih povzročijo glive.

Slika 2: Prikaz različno osutih krošenj bukve, ki je najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji. Krošnje so si med seboj različne po velikosti listov, polnosti krošnje in sami količini živih vej. V času vegetacijske sezone se kazalnik ocenjuje za vsa vzorčna drevesa v Sloveniji – kar 1056 jih je. Kazalnik je bil na nacionalni ravni prvič uporabljen že leta 1985 in s tem predstavlja pomemben vpogled v zdravstveno stanje dreves za zadnjih 35 let!

Raziskovalcem in popisovalcem na terenu delež osutosti nad 25% že nakazuje pomembno pomanjkanje listnega aparata, ki ga drevo ne more nadomestiti v kratkem času, če sploh. Pri iglavcih je težava osutosti še toliko večja, saj iglic ne nadomeščajo vsako leto. Pri teh drevesih je treba pazljivo določiti primaren vzrok osutosti oz. poškodb drevesa, ki nam lahko pomagajo iskati vzroke/rešitve za trende (npr. pojav gliv, bolezni, škodljivcev). Pri iglavcih je delež dreves z več kot 25 % osutosti višji (48,6%), kot pri listavcih (44,0 %). Imajo pa listavci precej večji delež osutosti od 11 do 25% kot iglavci, kar so običajno poškodbe, ki jih na listih povzročijo biotski in abiotski dejavniki v tekočem letu.

Slika 3: Pogled na krošnje dreves iz zraka v jesenskem času preden so odpadli listi in iglice (pri macesnu).