Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2002–2016 za moške in ženske v Sloveniji in Evropi.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Največkrat se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo v svojem prihodnjem življenju izpostavljen vsem zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja) (Slovenski medicinski e-slovar).

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so povezane s socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in izčrpno meri splošno zdravje populacije, ker vsebuje, v standardnem načinu, trenutne informacije o stanju zdravja vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Kot taka, verodostojno kaže celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih (Smits J., Monden C., 2009). Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več faktorjev, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi obolenji, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v petem letu starosti, lahko uporabimo in s tem izločimo učinek umrljivosti dojenčkov ter dobimo boljšo preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezani s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja vrzel v zdravju med vrhom in dnom v socialni skali. Za mnoge ljudi te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kvaliteto življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

Pričakovana življenjska doba se je močno podaljšala v zadnji polovici stoletja. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2016 povišala za 3 leta za moške in 2 leti za ženske. Trenutno pa so (za leto 2016) velike razlike v stanju zdravja v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 68,3 leta (Gruzija) do 81,7 let (Švica) in za ženske 77,2 let (Gruzija) do 85,6 let (Švica) (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007).

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji narašča. Obstajajo razlike v regijah, zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2002 do 2016 za 3,7 let, za moške pa 5,9 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 83,9 let za moške pa 77,8 let. Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu v Sloveniji med obema spoloma je tako 6,1 let.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopno in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 zvišala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti pri vseh starostih zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard in nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog in izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kvaliteta zdravstvenih uslug (World Health Statistics Report. World Health Organisation, 2009). V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 78,3 let (leto 2016), medtem, ko je za deklice za 5,4 let daljša in sicer 83,7 let (Eurostat, 2017). Čeprav večina Evropejcev uživa v daljšem in bolj zdravem življenju kot predhodne generacije, pa še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 13,7 let (2016), medtem, ko je razlika manjša za ženske - 8,4 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so vezane na socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko. Te vsebine se nanašajo na celotno strateško Solidarnost Evropske Komisije (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013).

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski, in socialni izziv v prihajajočih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialen upad v delovni sili zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije, se je število ljudi starih čez 64 let skoraj podvojilo od leta 1950, medtem, ko se je število starih čez 80 let povečalo za četrtino. Vsekakor je to izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi so takšne, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma do leta 2050. Bolj kot kadarkoli prej je zato pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, tako, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in obolevnost »premaknemo« čim dlje v starost (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008–2013).