Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2010-2021, posebej za moške in ženske.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Po navadi se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo izpostavljen v vsem svojem prihodnjem življenju zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja). (Slovenski medicinski e-slovar)

Spremljanje kazalca pričakovane življenjske dobe ob rojstvu je z vidika okolja izjemno pomembno, saj omogoča ocenjevanje dolgoročnih vplivov okoljskih dejavnikov na zdravje prebivalstva. Onesnaženost zraka, kakovost vode, izpostavljenost kemikalijam, podnebne spremembe in druge okoljske spremenljivke lahko neposredno vplivajo na umrljivost in bolezni, ki zmanjšujejo življenjsko dobo. Sledenje tem kazalnikom pomaga pri ugotavljanju povezav med slabšim stanjem okolja in zmanjšano pričakovano življenjsko dobo ter usmerjanju politik in ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja in s tem javnega zdravja.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in celovito meri splošno zdravje populacije, saj vključuje trenutne informacije o zdravstvenem stanju vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Tako zanesljivo odraža celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih (Smits J, Monden C., 2009). Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več dejavnikov, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi boleznimi, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v 5. letu starosti, lahko uporabimo za izločitev učinka umrljivosti dojenčkov ter s tem dobimo bolj preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezana s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja razkorak v zdravju med vrhom in dnom na socialni lestvici. Za mnoge posameznike te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kakovost življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

V Sloveniji se je pričakovana življenjska doba močno podaljšala v zadnjih petdesetih letih. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2015 povečala za 3 leta pri moških in 2 leti pri ženskah. Trenutno pa so (za leto 2021) velike razlike v zdravstvenem stanju v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 68 (Bolgarija) do 81,3 (Švedska) in za ženske od 75,1 (Bolgarija) do 86,2 (Španija). (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007, EUROSTAT, 2023)

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji počasi narašča. Obstajajo razlike v regijah, saj je pričakovana življenjska doba na zahodu države za skoraj dve leti daljša kot na vzhodu Slovenije (SURS, 2023). Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2001 do 2021 za 4,12 let, za moške pa za 5,5 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 83,69 leta, za moške pa 77,63 leta.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopoma in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 povečala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti v vseh starostnih skupinah zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard, boljši nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog ter izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kakovost zdravstvenih storitev (World Health Statistics Report, World Health Organisation, 2009). V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 77,9 leta (leto 2015), medtem ko je za deklice daljša za 5,4 leta, in sicer 83,3 leta (Eurostat, 2017). Čeprav večina Evropejcev uživa daljše in bolj zdravo življenje kot prejšnje generacije, še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 13,7 leta (2015), medtem ko za ženske za 8,4 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in povečujejo breme zdravstvenih sistemov v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem preprečevanja zdravstvenih težav in drugih nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje, ter z odpravljanjem neenakosti v zdravju, povezanih s socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko. Te vsebine so del celostne strategije Solidarnost Evropske komisije.

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski in socialni izziv v prihodnjih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialnega upada delovne sile zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije se je število ljudi, starejših od 64 let, skoraj podvojilo od leta 1950, medtem ko se je število ljudi, starejših od 80 let, povečalo za četrtino. To je lahko z več plati izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi kažejo, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma 2005 in 2050. Bolj kot kadarkoli prej je pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, s ciljem, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in premaknemo obolevnost čim dlje v starost.