Eden poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji je cestni promet, pri čemer osebna vozila prispevajo kar 20 % vseh izpustov TGP. Ocenjuje se, da je v Sloveniji zaradi manjše vloge javnega potniškega prometa potrebno kar 2/3 zmanjševanja izpustov TPG doseči z elektrifikacijo voznega parka, ki narekuje zamenjavo obstoječih vozil na fosilna goriva z električnimi vozili (baterijskimi in priključnimi hibridi).

V obdobju 2002-2021 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni postaji v Kopru in Novi Gorici poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Od leta 2017 se je raba biogoriv v prometu začela povečevati, saj so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. V letu 2020 je bil tako dosežen 10,9 % delež OVE v prometu. Biogoriva so k temu deležu prispevala 94 %, pri čemer so v izračunu deleža OVE nekatera biogoriva pomnožena z multiplikativnimi faktorji. V rabi energije v prometu so biogoriva leta 2020 predstavljala slabih 6 %, pri čemer je bila 1/6 naprednih biogoriv. 

V letu 2021 se je delež OVE v prometu povečal že peto leto zapored in je znašal 10,6 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2021 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,3 odstotne točke.

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v Sloveniji je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Savinjski in Zasavski regiji, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2017–2021). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 62/100.000 prebivalcev v letu 2017 na 32/100.000 prebivalcev v letu 2021. Realna vrednost umrljivosti zaradi bolezni dihal se je v zadnjih dveh letih  močno znižala. To pripišemo t.i. »učinku žetve« (ang. harvesting effect) COVID 19.