Skupni izpusti toplogrednih plinov (TGP) bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali. Do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje za zmanjšanje skupnih izpustov TGP ter tudi zmanjšanje izpustov virov, ki niso vključeni v ETS. Le za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2045 bo treba poleg tistih, ki so predvideni v NEPN 2024, izvajati še dodatne ukrepe.

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2023 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 3,2 % na leto. V letu 2024 se je intenzivnost prvič po letu 2016 povečala, in sicer za 2,1 %. Leta 2024 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 15 % točk manj kot leta 2005. 

V letu 2024 se je delež OVE v prometu, po povečanju v letu 2023, ponovno zmanjšal in je znašal 9,2 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2024 iz Posodobljenega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN 2024) zaostal za 1,6 odstotnih točk.

Raba končne energije je leta 2024 znašala 4.594 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 %. Do zmanjšanja je prišlo samo v gospodinjstvih, za 1,6 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba končne energije povečala: v industriji za manj kot odstotek, v storitvah za 2,8 %, ter največ, za 5,3 % v prometu. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (- 3,7 %), s čimer je bila indikativna letna vrednost dosežena.

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2024 znašali -4.452 kt CO₂ ekv, kar pomeni, da je bil sektor neto ponor. V primerjavi z letom 2005 je bila velikost neto ponora manjša za 41 %, predvsem zaradi posledic naravnih motenj v gozdovih in povečanega obsega poseka v preteklem desetletju. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije[1] se je posek v letu 2025 zmanjšal za približno 13 % glede na leto 2024, delež sanitarnega poseka pa je ostal visok in je znašal okoli 32 % skupnega evidentiranega poseka.