KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2019 znašal 5,23 gha na prebivalca, kar uvršča našo državo pod povprečje držav Evropske unije (5,42 gha na prebivalca). Ogljični odtis prispeva 56 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti. Pomemben delež ekološkega odtisa predstavljajo tudi gozdni proizvodi (23,1 %). Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet, najmanj pa blago. Čeprav ima Slovenija za svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (2,44 gha na prebivalca), spada med države z ekološkim primanjkljajem. To pomeni, da porabimo več kot je narava sposobna obnoviti. Žimo življenjski slog, za katerega bi potrebovali biokapaciteto 3,37 planeta.


Ekološki odtis (angl. ecological footprint, v slovenskih prevodih tudi okoljski odtis) je eden najbolj uveljavljenih sinteznih okoljskih kazalcev, ki ponazarjajo pritiske socialno-ekonomskega razvoja na okolje oziroma človekovo poseganje v biosfero. Z ekološkim odtisom spremljamo obseg biološko produktivnih kopenskih in vodnih površin, potrebnih za proizvodnjo porabljenih virov, umestitev infrastrukture in absorpcijo proizvedenih odpadnih snovi. Ekološki odtis ponazarja površino, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja, in se izraža v globalnih hektarih (gha; običajno na prebivalca), kar omogoča primerjavo med različnimi državami in regijami.

Kazalec prikazuje sestavo ekološkega odtisa in biokapaciteto v Sloveniji v obdobju 1992–2019, sestavo ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje (bivališča, osebni promet, hrana, blago in storitve) in tipe zemljišč v Sloveniji leta 2019 ter primerjavo slovenskega ekološkega odtisa z državami EU-27 v letu 2019. Prav tako pa vključuje sestavo ekološkega odtisa in biokapacitete v Sloveniji v obdobju 1992-2019.

V izračune ekološkega odtisa so vključene biološko produktivne površine na kopnem in v vodah, ki so namenjene potrošnji (proizvodnja hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom), pozidanim površinam in infrastrukturi ter absorpciji ogljikovega dioksida (preračunano v gozdne površine, potrebne za vezavo emisij ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv). Ekološki odtis spremlja rabo šestih kategorij produktivnih površin: obdelovalne površine, pašne površine, gozdovi (tj. raba gozdnih proizvodov), ribolovna območja, pozidane površine in površine, potrebne za absorpcijo ogljičnega odtisa.

 

Medtem ko ekološki odtis ponazarja obseg potrošnje določenega območja (na primer mesta, regije, države ipd.), se za prikaz produktivnosti njegovih površin uporablja tako imenovana biokapaciteta. Skupna biokapaciteta območja, ki je vsota biokapacitete obdelovalnih površin, pašnih površin, gozdov, ribolovnih območij in pozidanih površin, se prav tako izraža v globalnih hektarih (gha). Ker so globalni hektari standardizirana enota (tj. hektar s povprečno produktivnostjo vseh biološko produktivnih površin na svetu), so omogočene tako primerjave med ekološkim odtisom in biokapaciteto izbranega območja kot tudi medsebojne primerjave različnih območij.

Razlika med ekološkim odtisom in biokapaciteto določenega območja pokaže bodisi ekološki primanjkljaj ali presežek. Ekološki primanjkljaj se pojavi, ko prebivalstvo tega območja porablja več virov kot jih zagotavlja produktivnost površin območja, na katerem živijo. Država lahko ustvarja ekološki deficit zaradi prekomerne rabe lastnih naravnih virov z netrajnostnimi praksami (npr. prekomerna paša, prelov, deforestacija ipd.), ker v atmosfero emitira več CO2 kot se ga veže v njenih ponorih ali pa s porabo (uvozom) biokapacitete drugih držav. V primeru ekološkega presežka pa je biokapaciteta države večja od ekološkega odtisa, saj njeni prebivalci porabljajo manj virov od razpoložljivih v državi. Razmerje med ekološkim odtisom prebivalcev določenega območja in povprečno razpoložljivo biokapaciteto na prebivalca planeta pove, koliko planetov bi potrebovali, da bi lahko vsem prebivalcem sveta zagotavljali primerljiv življenjski slog ob prevladujočem stanju tehnologije in praksah upravljanja virov.


Grafi

Slika SE08-1: Sestava ekološkega odtisa in biokapaciteta, Slovenija, 1992–2019
Viri:

GFN, Slovenia, 2024

Prikaži podatke
SKUPAJ [gha na prebivalca] Pozidane površine [gha na prebivalca] Pašne površine [gha na prebivalca] Ribolovna obmocja [gha na prebivalca] Gozdni proizvodi (potrošnja)/površina gozda (biokapaciteta) [gha na prebivalca] Obdelovalne površine [gha na prebivalca] Ogljicni odtis [gha na prebivalca] Biokapaciteta [gha na prebivalca]
1992 3984 0,08 0,63 0,20 0,34 0,21 1,82 2,45
1993 3986 0,09 0,73 0,36 0,18 0,21 2,19 2,49
1994 3988 0,12 0,79 0,24 0,48 0,25 2,39 2,59
1995 3990 0,12 0,75 0,41 0,58 0,21 2,80 2,59
1996 3992 0,12 0,71 0,49 0,65 0,18 3,04 2,57
1997 3994 0,13 0,75 0,39 0,25 0,15 2,99 2,58
1998 3996 0,15 0,78 0,44 0,52 0,17 2,76 2,62
1999 3998 0,14 0,80 0,41 0,54 0,21 3,14 2,59
2000 4000 0,14 0,72 0,47 0,62 0,27 3,21 2,60
2001 4002 0,11 0,73 0,47 0,62 0,15 3,23 2,57
2002 4004 0,14 0,77 0,71 0,59 0,15 3,36 2,66
2003 4006 0,09 0,70 0,82 0,75 0,14 3,21 2,52
2004 4008 0,13 0,81 1,10 0,61 0,18 3,70 2,61
2005 4010 0,13 0,77 0,76 0,56 0,20 3,69 2,60
2006 4012 0,11 0,74 0,69 0,75 0,20 3,74 2,54
2007 4014 0,09 0,78 1,10 0,65 0,22 4,02 2,53
2008 4016 0,08 0,80 1,60 0,59 0,26 3,96 2,58
2009 4018 0,07 0,72 1,10 0,59 0,27 3,13 2,55
2010 4020 0,07 0,74 1,30 0,52 0,25 3,46 2,59
2011 4022 0,07 0,79 0,34 0,57 0,25 3,21 2,58
2012 4024 0,06 0,70 0,05 0,61 0,22 3,06 2,52
2013 4026 0,06 0,63 0,05 0,67 0,22 2,95 2,44
2014 4028 0,07 0,76 0,05 0,87 0,22 2,66 2,54
2015 4030 0,07 0,76 0,05 0,91 0,24 2,92 2,53
2016 4032 0,07 0,76 0,05 1 0,23 2,84 2,51
2017 4034 0,06 0,73 0,06 0,95 0,23 3,15 2,44
2018 0 0,07 0,72 0,06 1,10 0,21 3,08 2,44
2019 4038 0,07 0,71 0,07 1,20 0,24 2,93 2,44
Slika SE08-2: Sestava ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje in tipe zemljišč, Slovenija, 2019
Viri:

GFN, Slovenia Consumption Land Use Matrix (CLUM) 2019, 2023 (28. 02. 2024)

Prikaži podatke
Pašne površine [gha] Gozdni proizvodi (potrošnja)/površina gozda (biokapaciteta) [gha] Pozidane površine [gha] Obdelovalne površine [gha] Ribolovna obmocja [gha] Ogljični odtis [gha]
Bivališca 0,01 0,65 0,01 0,03 0,00 0,65
Osebni promet 0,01 0,10 0,01 0,02 0,00 0,90
Hrana 0,15 0,06 0,01 0,47 0,04 0,27
Storitve 0,03 0,15 0,02 0,12 0,02 0,61
Blago 0,05 0,25 0,02 0,08 0,01 0,50
Slika SE08-3: Ekološki odtis v državah EU-27, 2019
Viri:

GFN, 2023

Opomba:

Ni podatka za Ciper

Prikaži podatke
Ekološki odtis [gha na prebivalca]
Romunija 3,33
Hrvaška 3,81
Bolgarija 3,89
Madžarska 3,97
Španija 4,03
Portugalska 4,18
Italija 4,20
Grcija 4,30
Malta 4,36
Poljska 4,53
Slovaška 4,55
Nemcija 4,72
Francija 4,85
Irska 4,88
Finska 5,20
Slovenija 5,23
Švedska 5,55
Ceška 5,68
Avstrija 5,79
Litva 5,94
Nizozemska 6,36
Latvija 7,03
Belgija 7,22
Danska 7,30
Estonija 7,86
Luksemburg 12,26
Slika SE08-4: Ekološki odtis in biokapaciteta, Slovenija, 1992-2019
Viri:

GFN, 2023

Opomba:

EF - Ekološki odtis, BC - Biokapaciteta

Prikaži podatke
Ekološki odtis - SKUPAJ [gha] Pozidane površine [gha] Pašne površine [gha] Ribolovna obmocja [gha] Gozdni proizvodi [gha] Obdelovalne površine [gha] Ogljicni odtis [gha] Biokapaciteta - SKUPAJ [gha] EF Pozidane površine [gha] EF Pašne površine [gha] EF Ribolovna obmocja [gha] EF Gozdni proizvodi [gha] EF Obdelovalne površine [gha] EF Ogljicni odtis [gha]
1992 6514505,01 164029,40 1247078,63 402207,08 667474,73 419043,69 3614671,48 4873366,66 164029,40 467731,72 10693,02 3925785,61 305126,91 0
1993 7505053,69 185123,78 1461407,41 714829,08 356862,86 426638,91 4360191,65 4950357,24 185123,78 509344,92 10667,29 3943424,38 301796,86 0
1994 8506452,39 235556,29 1580798,09 471607,04 952404,80 499306,74 4766779,42 5154926,34 235556,29 648091,05 10657,62 3964696,25 295925,13 0
1995 9687685,96 229277,04 1494626,55 818538,93 1150224,54 418292,65 5576726,24 5148511,16 229277,04 639158,63 10645,25 3982483,32 286946,91 0
1998 9560003,91 292465,03 1546785,28 868894,87 1038196,50 329987,73 5483674,50 5212059,14 292465,03 619860,58 10639,64 4023748,49 265345,39 0
1999 10419435,41 283120,04 1591321,04 819426,47 1079785,16 409770,41 6236012,28 5137843,81 283120,04 539533,53 10652,56 4029468,04 275069,64 0
2000 10752022,44 268588,61 1421409,50 926522,12 1236916,42 534520,29 6364065,50 5164661,43 268588,61 557598,98 10664,68 4038379,99 289429,17 0
2001 10518316,24 219257,00 1448312,88 927123,20 1234727,01 291183,00 6397713,16 5094678,42 219257,00 539383,44 10669,63 4040632,76 284735,60 0
2002 11349810,31 273457,48 1521085,69 1407897,41 1177215,48 296978,49 6673175,77 5271758,39 273457,48 638470,55 10678,75 4064172,43 284979,17 0
2003 11376953,43 188180,58 1393558,92 1631738,52 1495283,97 287392,07 6380799,36 5012119,53 188180,58 476158,90 10620,23 4058049,56 279110,24 0
2004 13048263,13 260196,47 1616524,01 2199000,71 1222017,78 354526,03 7395998,13 5205618,19 260196,47 630576,07 10602,17 4039367,77 264875,70 0
2005 12250142,06 251157,01 1541847,70 1529332,83 1120537,49 403211,57 7404055,47 5221963,47 251157,01 644221,32 10570,89 4037343,39 278670,86 0
2006 12529384,81 222776,64 1487889,81 1391351,08 1502285,61 397043,89 7528037,79 5107820,07 222776,64 565965,92 10548,83 4045841,18 262687,50 0
2007 13889675,59 186276,28 1585721,88 2223085,28 1307037,96 444739,93 8142814,25 5110879,26 186276,28 594208,07 10531,04 4047368,88 272495,00 0
2008 14760597,68 154393,61 1636149,80 3189112,24 1201140,99 519230,39 8060570,64 5253089,77 154393,61 699643,37 10331,26 4040286,43 348435,10 0
2009 12067357,60 149299,88 1474856,49 2284988,25 1199373,21 546321,26 6412518,51 5221525,31 149299,88 674265,63 10347,93 4034832,13 352779,75 0
2010 13027234,46 151124,48 1520437,87 2671552,46 1068693,89 505602,55 7109823,20 5335411,31 151124,48 788002,91 10310,78 4035997,83 349975,30 0
2011 10795203,79 152138,82 1631894,19 697105,88 1175516,77 508234,48 6630313,66 5332375,76 152138,82 800626,78 10314,12 4022750,37 346545,67 0
2012 9725971,39 132369,32 1438421,76 99782,30 1256593,27 460770,80 6338033,92 5221413,45 132369,32 748926,49 10276,79 3991442,17 338398,67 0
2013 9471016,16 118160,23 1301867,13 107166,38 1381930,95 448523,56 6113367,90 5061196,96 118160,23 609957,35 10329,34 3986747,45 336002,58 0
2014 9616535,03 152082,44 1581528,32 104608,54 1812275,61 450033,07 5516007,05 5279488,85 152082,44 795636,97 10439,41 3980349,73 340980,30 0
2015 10316195,13 155365,44 1581535,99 110996,78 1893596,30 503880,04 6070820,58 5266785,67 155365,44 786730,00 10593,18 3970663,48 343433,57 0
2016 10375035,76 146983,20 1591155,57 103010,46 2123304,77 477021,44 5933560,32 5237451,72 146983,20 774333,53 10609,44 3960081,21 345444,34 0
2017 10857839,49 132424,19 1524171,83 123122,02 1987177,48 491097,29 6599846,68 5123097,27 132424,19 687615,48 10735,42 3947934,50 344387,67 0
2018 11045677,61 142858,22 1509123,88 128967,50 2324251,72 450436,18 6490040,11 5143310,91 142858,22 710875,76 10840,82 3934207,69 344528,42 0
2019 11044693,86 144502,29 1508897,22 144918,70 2545939,73 504012,24 6196423,68 5157601,75 144502,29 729303,60 10881,91 3926369,00 346544,95 0

Cilji

  • zaščititi biokapaciteto Zemlje z namenom ohranjanja kakovosti življenja in njegove raznolikosti ob upoštevanju omejitev rabe naravnih virov;
  • zmanjšanje ekološkega primanjkljaja planeta in s tem pritiskov na okolje;
  • preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja okolja, netrajnostne rabe naravnih virov ter spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje z namenom prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in pritiski na okolje (promet, energetika, zazidljivost, raba naravnih virov);
  • učinkovitejša raba sredstev in zmanjšanje okoljske intenzivnosti porabe na prebivalca;
  • znižanje ekološkega odtisa Slovenije za 20 % do leta 2030.

Ekološki odtis sledi izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih v Agendi 2030 Združenih narodov, in EU strategija o biotski raznovrstnosti 2020 (cilj 6). Slovenija je cilje trajnostnega razvoja za področje okolja definirala v Strategiji razvoja Slovenije 2030, kjer do leta 2030 predvideva 20-odstotno znižanje ekološkega odtisa, in sicer s 4,7 gha na prebivalca v letu 2013 na 3,8 gha na prebivalca v letu 2030. Omenjeni cilji so vključeni tudi v Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.


V zadnjih desetletjih se ekološki odtis človeštva in s tem pritiski na okolje vztrajno povečujejo. V določeni meri je vzrok v povečevanju števila prebivalcev, hkrati pa marsikje po svetu narašča tudi ekološki odtis na prebivalca. Od začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko je človeštvo prvič prekoračilo obnovitvene zmožnosti planeta, je ekološki odtis stalno presegal biokapaciteto ekosistemov na Zemlji, zlasti še na račun hitro rastočega ogljičnega odtisa zaradi rabe fosilnih goriv. To je privedlo do situacije, ko imajo ekološki presežek (oziroma rezervo) le še posamezne države v razvoju (predvsem v Latinski Ameriki in Podsaharski Afriki) oziroma države z bogatimi naravnimi viri in hkrati manjšo gostoto poselitve.

V obdobju 1961–2019 se je globalni ekološki odtis povečal s 7,2 na 20,5 milijarde gha oziroma z 2,35 na 2,58 gha na prebivalca. V letu 2019 je k svetovnemu ekološkemu odtisu največ prispeval ogljični odtis (1,59 gha na prebivalca), sledila pa sta odtisa obdelovalnih površin (0,5 gha na prebivalca) in gozdnih proizvodov (0,27 gha na prebivalca). Ob dejstvu, da je globalna biokapaciteta v letu 2019 znašala 1,55 gha na prebivalca, lahko ugotovimo ekološki primanjkljaj v obsegu 1,03 gha na prebivalca oziroma dobrih 70 % razpoložljive biokapacitete planeta. Ekološki primanjkljaj na prebivalca se povečuje že vse od sedemdesetih let dvajsetega stoletja, delno na račun povečanja ekološkega odtisa, v večji meri pa na račun zmanjšanja razpoložljive biokapacitete na prebivalca. Ob prizadevanjih za povečanje produktivnosti ekosistemov, zlasti kmetijskih, se je v obdobju 1961–2019 svetovna biokapaciteta povečala z 9,61 na 12,04 milijarde gha, a je zaradi sočasne hitrejše rasti števila prebivalstva zabeležila upad s 3,18 na 1,55 gha na prebivalca. Povečevanje ekološkega primanjkljaja pomeni, da se naravni kapital porablja hitreje od njegove zmožnosti obnavljanja, kar ga dolgoročno zmanjšuje oziroma degradira ekosistemske storitve planeta. V letu 2019 so največji ekološki odtis na prebivalca imeli Luksemburg (12,26 gha na prebivalca), Katar (11,99 gha na prebivalca) in Združeni Arabski Emirati (8,87 gha na prebivalca), najmanjšega pa Ruanda (0,61 gha na prebivalca), Haiti (0,61 gha na prebivalca) in Jemen (0,63 gha na prebivalca).

V državah članicah EU-27 je ekološki odtis zelo hitro naraščal v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, nato pa ostajal razmeroma stabilen in se po letu 2010 nekoliko zmanjšal. V letu 2019 je za vse evropske države znašal 4,86 gha na prebivalca,  kar je za Severno Ameriko (7,79 gha na prebivalca) in Avstralijo (6,14) tretji največji ekološki odtis med regijami sveta. Ekološki primanjkljaj evropskih držav pokriva zlasti uvoz biokapacitete iz drugih delov sveta in obremenjevanje svetovnih ponorov ogljikovega dioksida. Če bi po celem svetu zagotavljali življenjski slog, podoben evropskemu, bi to zahtevalo biokapaciteto 3,1 planeta Zemlja. Največji ekološki odtis na prebivalca so leta 2019 med državami EU-27 imele Luksemburg (12,26 gha na prebivalca), Estonija (7,86 gha na prebivalca), Danska (7,3 gha na prebivalca), Belgija (7,22 gha na prebivalca) in Latvija (7,03 gha na prebivalca). Z izjemo redkeje poseljenih držav z visoko biokapaciteto na severu Evrope (Finska, Estonija, Latvija) vse ostale evropske države izkazujejo ekološki primanjkljaj.

Slovenija je bila leta 2019 z ekološkim odtisom 5,23 gha na prebivalca nekoliko pod povprečjem držav članic Evropske unije (5,42 gha na prebivalca), oz. na 11. mestu med državami EU-27. Po osamosvojitvi Slovenije je ekološki odtis stalno naraščal in se do leta 2007 podvojil (s 3,27 gha na prebivalca leta 1992 na 6,87 gha na prebivalca leta 2007). Upad ekološkega odtisa po letu 2008 povezujemo s svetovno finančno-gospodarsko krizo, ki je znižala dohodke prebivalcev in posledično tudi potrošnjo. Podoben trend izkazujejo tudi države članice EU-27, kjer se upadanje ekološkega odtisa še nadaljuje, medtem ko se je v Sloveniji po letu 2013 (4,57 gha na prebivalca) trend obrnil in ekološki odtis ponovno povečal. Slednje za Slovenijo kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje. Napovedi za do leta 2022 prav tako predvidevajo, da je ekološki odtis upadel na račun epidemije Covid-19 in posledičnega zmanjšanja gospodarske aktivnosti.

V sestavi ekološkega odtisa Slovenije ima največji delež ogljični odtis (56 % v letu 2019). Slednji je v Sloveniji enak v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji in nižji v primerjavi s svetom (60 %). Do razlik v strukturi prihaja tudi pri ostalih kategorijah. V ekološkem odtisu Slovenije predstavljajo gozdni proizvodi drugi največji delež (23,1 %). Nadpovprečen delež gozdnih proizvodov je povezan predvsem z večjo porabo lesa v gradbeništvu in pri ogrevanju. Na tretjem mestu so pašne površine (13,7 %), sledijo obdelovalne površine (4,6 %). Najmanjši delež predstavljajo ribolovna območja (1,3 %) ter pozidane površine (1,3 %).

 Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu največ prispevajo bivališča (25,8 %) ter osebni promet (20,0 %). K ekološkemu odtisu prispevajo še hrana (18,8 %), storitve (17,9 %) in blago (17,5 %). 

Izpostaviti velja tudi sestavo biokapacitete v Sloveniji (2,44 gha na prebivalca), h kateri kar 76 % prispevajo gozdovi. V državah EU-27 (48 %) in na svetu (43 %) je ta prispevek v povprečju manjši, kar kaže na veliko gozdno bogastvo Slovenije. Na drugi strani pa je v Sloveniji manjši prispevek obdelovalnih površin (6,6 % v primerjavi z 12,3 % na svetu). Ribolovna območja v Sloveniji so premajhna, da bi bistveno prispevala k biokapaciteti, medtem ko v državah EU-27 in svetu nanje odpade okrog 10 %.

Čeprav ima Slovenija za svetovne razmere nadpovprečno biokapaciteto (2,44 gha na prebivalca), spada med države z ekološkim primanjkljajem in življenjskim slogom na ravni potrebne biokapacitete 3,37 planeta Zemlja (leto 2019). Rast ekološkega odtisa je tudi v celoti v nasprotju s strateškimi cilji države, med drugim zapisanimi v strategiji razvoja Slovenije in nacionalnem programu varstva okolja za obdobje do leta 2030, v katerem bi se moral ekološki odtis na prebivalca zmanjšati za najmanj 20 % in nikakor ne več naraščati.

Biokapaciteta se v Sloveniji na letni ravni bistveno ne spreminja in je v celotnem obdobju med 1992 in 2019 na približno enaki ravni. Precej bolj variira ekološki odtis, ki je leta 1992 znašal 6 514 505 globalnih hektarjev, leta 2019 pa skoraj dvakrat toliko (11 044 694 globalnih hektarjev). Največjo vrednost je ekološki odtis v Sloveniji imel leta 2008, in sicer 14 760 598 globalnih hektarjev. Ekološki odtis je bil od leta 1992 vselej večji od biokapacitete, kar pomeni da je Slovenija vsako leto imela ekološki primanjkljaj. Največji ekološki primanjkljaj je bil leta 2006, ko je znašal 9 507 508 globalnih hektarjev.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Agendi 2030 za trajnostni razvoj (OZN), EU strategiji o biotski raznovrstnosti 2020 (cilj 6), Strategiji razvoja Slovenije 2030 in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Za izračun nacionalnega ekološkega odtisa in biokapacitete se po metodologiji GFN uporablja okoli 15.000 podatkovnih točk na državo (EEA, 2020). Izračuni za obdobje od leta 1961 dalje so na voljo za več kot 200 držav, regij in drugih območij. Nacionalni računi ekološkega odtisa se opirajo na mednarodno primerljive statistike Združenih narodov. Med najpomembnejšimi viri so podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Statističnega oddelka ZN (UNSD), Global Land Cover Database, Global Land Use Database, Global Agro-Ecological zones, baze COMTRADE o mednarodni trgovini in tudi Mednarodne agencije za energijo (IIA). Podatki se zbirajo letno, objavijo pa se za 4 leta nazaj glede na tekoče leto.

Več informacij o uporabljenih podatkih in metodologiji je dostopnih na spletni strani Global Footprint Network, podrobnejši opis metodologije pa je objavljen v članku Borucke in sodelavci (2013).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izračun ekološkega odtisa temelji na podatkih o biološko produktivnih površinah in površinah, ki so namenjene potrošnji (proizvodnja hrane, krme, vlaken, gozdnih proizvodov in industrijskih rastlin z gospodarskim pomenom), infrastrukturi ali absorpciji ogljikovega dioksida. Na ta način izračunane površine v hektarih se pretvorijo v globalne hektare, upoštevajoč faktor donosa in ekvivalentne faktorje. Ekvivalentni faktor (EQF) se nanaša na povprečno svetovno potencialno produktivnost določene kategorije bioproduktivne površine v razmerju do povprečne potencialne produktivnosti vse bioproduktivne površine. Faktor donosa (YF) je razmerje med produktivnostjo v določeni državi in svetovno povprečno produktivnostjo posamezne kategorije bioproduktivne površine.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Sestava ekološkega odtisa in biokapaciteta v Sloveniji

 

gha/prebivalca

Global Footprint Network

1992-2022

Junija za preteklo leto

letno

19.6.2023

da

Sestava ekološkega odtisa glede na kategorije potrošnje in tipe zemljišč, Slovenija, 2019

 

delež

Global Footprint Network

2019

V tekočem letu za 3 leta nazaj

letno

28.2.2024

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: enako kot za Slovenijo

Metodologija obdelave podatkov: enako kot za Slovenijo

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Ekološki odtis v državah EU-27

gha/prebivalca

Global footprint network

2022

Junija za preteklo leto

letno

19.6.2023

Drugi viri in literatura

  1. Baabou, W., Grunewald, N., Ouellet-Plamondon, C., Gressot, M., Galli, A., 2017. The Ecological Footprint of Mediterranean cities: Awareness creation and policy implications. Environmental Science & Policy, 69, str. 94­–104. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envsci.2016.12.013
  2. Borucke, M., Moore, D., Cranston, G., Gracey, K., Iha, K., Larson, J., Lazarus, E., Morales, J. C., Wackernagel, M., Galli, A., 2013. Accounting for demand and supply of the biosphere's regenerative capacity: The National Footprint Accounts’ underlying methodology and framework. Ecological indicators, 24, str. 518–533. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2012.08.005
  3. EEA. 2020. Ecological footprint of European countries. European Environment Agency.
  4. GFN, 2021. Country Trends. Oakland: Global Footprint Network.
  5. GFN. 2020. Data and Methodology. Oakland: Global Footprint Network.
  6. GFN. 2021. Analyze by Land Types, Slovenia. Oakland: Global Footprint Network.
  7. GFN. 2021. How the footprint works. Oakland: Global Footprint Network.
  8. GFN. 2021. NFA 2020 Edition. Oakland: Global Footprint Network.
  9. GFN. 2022. Slovenia Consumption Land Use Matrix (CLUM) 2018. Oakland: Global Footprint Network.
  10. Konvencija o biološki raznovrstnosti. The Convention on Biological Diversity. Strategic Plan for Biodiversity 2011-2020, including Aichi Biodiversity Targets. Aichi Biodiversity Targets. OZN, UNEP, 2000.
  11. Kovač, M. 2019. Ekološki odtis Slovenije in EU v obdobju 2000–2016. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
  12. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30). 2020.
  13. Spremenimo svet: Agenda 2030 za trajnostni razvoj. OZN, 2015.
  14. Strategija razvoja Slovenije 2030. Ljubljana: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 2017.


Related indicators