KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.  

Neutral

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Good

V Sloveniji število vzgojnih in izobraževalnih ustanov v programu Ekošola nenehno raste. V šolskem letu 2022/23 je tako v program vključenih 732 ustanov, kar predstavlja skoraj 38 % vseh šol in vrtcev v Sloveniji. Preko okoljskih projektov je bilo tako v sistem okoljske vzgoje vključenih več kot 130.000 slovenskih otrok in šolarjev ter 8.500 vzgojiteljev in učiteljev. V mednarodnem merilu je bilo v program Ekošola ob koncu šolskega leta 2022/23 vključenih več kot 50.000 ustanov, od katerih jih je več kot 17.000 pridobila tudi znak zelena zastava.

Neutral

Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti (25,7 %, leto 2022). Najnižji delež med vsemi dejavnostmi ima kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (1,9 %, leto 2022). Slovenija ima podpovprečne deleže bruto dodane vrednosti vseh terciarnih in kvartarnih dejavnostih (izjema je trgovina, gostinstvo in promet) v primerjavi z EU. Podatki o indeksu dodane vrednosti po dejavnostih prikazujejo, da je najvišjo rast v primerjavi z letom 2015 doživela informacijsko-komunikacijska tehnologija (indeks = 151, leto 2022).

Neutral

Leta 2022 je stopnja tveganja revščine v Sloveniji znašala 12,1 %. V primerjavi z letom prej se je dvignila za 0,4 %. Pod pragom tveganja revščine je leta 2022 živelo 251.000 prebivalcev, kar pomeni, da so bili njihovi dohodki nižji od 827 € na mesec, kolikor je znašal prag tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji pod pragom EU. V letu 2021 se je Slovenija uvrstila na tretje mesto po najnižji stopnji tveganja revščine med državami EU-27. V letu 2022 pa se je izenačila z Madžarsko na drugem mestu.

Neutral

Izobrazbena sestava odraslega prebivalstva (25-64 let) se v Sloveniji iz leta v leto izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. V letu 2022 je bil delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 45,2 %, kar uvršča Slovenijo na 12. mesto med državami EU-27. Delež prebivalcev s srednjo izobrazbo je leta 2022 znašal 49,2 %, delež prebivalcev z nižjo izobrazbo pa 5,6 %. Nujen je hitrejši razvoj človeških virov za zeleni prehod.