KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Evidenca potencialno onesnaženih območij (POO) v Sloveniji od leta 2022 vključuje 671 lokacij, ki zaradi svoje pretekle ali sedanje dejavnosti predstavljajo potencialen vir onesnaženja. Z vzpostavitvijo prve evidenčne baze je Slovenija naredila prvega od šestih korakov sistemskega upravljanja in spremljanja onesnaženih območij. Raziskava stopnje občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju je pokazala, da je prednostna obravnava nujna na 35 POO, zelo potrebna pa na 196 POO. Na osnovi teh rezultatov bo mogoče usmerjati izvajanje analiz dejanske prisotnosti onesnaževal ter zagotoviti večji nadzor nad onesnaževali v okolju.


S kazalcem potencialno onesnažena območja v Sloveniji prednostno naslavljamo onesnaženje tal. Trenutno spremljamo njihovo število in velikost. Po vzpostavitvi celotnega sistema upravljanja onesnaženih območij bo kazalec meril in spremljal učinkovitost izvajanja posameznih korakov njihovega celovitega upravljanja (opredeljeno na ravni EEA (EEA, 2022)) v povezavi z različnimi statusi onesnaženih območij.

Potencialno onesnažena območja (POO) so območja, za katera obstaja sum na prisotnost onesnaženja bodisi zaradi starih okoljskih bremen ali trenutnega izvajanja dejavnosti. Med POO se lahko uvrščajo območja različnih dejavnosti, od rudarskih obratov, odlagališča odpadkov (opredeljena v Direktivi Sveta 1999/31/ES 18), letališča, pristanišča, nekdanja vojaška oporišča, bencinske črpalke, kemične čistilnice, območja kmetijske dejavnosti, območja, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov idr. (Lampič, et al., 2021). Pri opredelitvi dejavnosti, ki okolje onesnažujejo, smo izhajali iz usmeritev Evropske okoljske agencije in kazalnika, ki se navezuje na POO (van Liedekerke, et al., 2014; EEA, 2022).


Grafi

Slika TP07-1: Število POO po glavnem viru onesnaženja, Slovenija, 2022
Viri:

Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljana (2022)

Prikaži podatke
industrija [število] odpaganje in nasipanje [število] rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin [število] kmetijstvo [število] infrastruktura [število] skladiščenje [število] storitev [število] drugo [število] obramba, zaščita, reševanje [število]
2022 232 170 105 78 25 19 16 16 10
Slika TP07-2: Prostorski prikaz POO v Sloveniji po glavnem viru onesnaženja
Viri:

Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljana, 2022

Slika TP07-3: POO po glavnem viru onesnaženja, statistične regije, 2022
Viri:

Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljana (2022)

Prikaži podatke
industrija [število] odlaganje in nasipanje [število] rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin [število] kmetijstvo [število] infrastruktura [število] skladiščenje [število] storitev [število] drugo [število] obramba, zaščita, reševanje [število]
Gorenjska 17 6 10 2 4 1 1
Goriška 27 8 11 2 1 1 1 1
Jugovzhodna Slovenija 16 9 6 8 1 1 1 2
Koroška 9 14 3 1 3 1
Obalno-kraška 13 15 3 1 1 1 2
Osrednjeslovenska 52 62 26 14 6 1 9 9 4
Podravska 29 19 15 19 7 5 2
Pomurska 11 7 3 17 4 2 2 1
Posavska 9 4 11 4 1 1 3
Primorsko-notranjska 8 6 2 3
Savinjska 28 13 2 6 1 4
Zasavska 13 7 13 1 1
Slika TP07-4: Število POO po stopnji opuščenosti, Slovenija, 2022
Viri:

Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljana (2022)

Prikaži podatke
ni opuščeno [število] delno opuščeno (do 50 %) [število] pretežno opuščeno (50-99 %) [število] povsem opuščeno [število]
2022 194 92 153 232
Slika TP07-5: POO glede na potrebo po prednostni obravnavi (ocena stopnje občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja)
Viri:

Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljana (2022)

Prikaži podatke
ni potrebna [število] manj potrebna [število] zmerno potrebna [število] zelo potrebna [število] nujna [število]
2022 19 173 248 196 35

Cilji

  • Vzpostaviti učinkovit institucionalen sistem, ki bo omogočal strokovno, transparentno, pravočasno in ekonomsko vzdržno izvajanje sanacijskih ukrepov. Priprava zakonodajne podlage za: opredelitev onesnaženih območij, vzpostavitev evidence in registra onesnaženih območij ter izvedbo sanacije onesnaženih območij, ki pomenijo veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje (Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov, 2022).
  • Zagotavljanje posebne pozornosti saniranju lokacij, kjer so odpadki nelegalno odvrženi ali puščeni v okolju ter drugih starih bremen (npr. območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odstranjevanja odpadkov) (Ur. l. RS, št. 72/23).
  • Upravljanje onesnaženih območij. Proces upravljanja onesnaženih območij vključuje šest zaporednih korakov (1-določitev potencialno onesnaženih območij (POO), 2-določitev onesnaženih območij (OO), 3-določitev OO, ki ne potrebujejo sanacije, 4- določitev OO, kjer je sanacija nujna, 5-spremljanje OO kjer poteka sanacija in 6-spremljanje OO kjer je sanacija zaključena. Cilj celovitega upravljanja OO je oceniti in, kjer potrebno, zmanjšati tveganje zaradi škodljivih vplivov na varstvene cilje na sprejemljivo raven (EEA, 2022).
  • Na ravni EU do leta 2024 vzpostaviti prednostni seznam za onesnaževala, ki vzbujajo veliko in/ali vse večjo zaskrbljenost in pomenijo veliko tveganje za kakovost evropskih tal ter za katera sta potrebna stalni nadzor in prednostno ukrepanje na evropski in nacionalni ravni (Evropska komisija, 2021b).
  • Obnova naravnih funkcij tal in površinskih voda (Evropska komisija, 2019).
  • Varovanje in obnova kopenskih ekosistemov ter spodbujanje njihove trajnostne rabe, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, preprečevanje degradacije zemljišč in sanacija degradiranih zemljišč in tal, vključno s tistimi, ki jih je prizadela dezertifikacija, suša in poplave (Evropska komisija, 2023).
  • Ničelno onesnaževanje. Onesnaževanje zraka, vode in tal se zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov (Evropska komisija 2021a).

Slovenska evidenca POO leta 2023 vključuje 671 POO, v skupni površini 4.442,9 ha. S prvo vzpostavitvijo nacionalne evidence POO v letu 2021 (Lampič, et al., 2021) in njeno nadgradnjo v letu 2022 (Lampič, et al., 2022a) smo tudi v Sloveniji začeli s celovitejšim pristopom k upravljanju z onesnaženimi območji. Prepoznavanje njihovega glavnega vira onesnaženja predstavlja osnovo za spremljanje in nadaljnje analize na območjih. Po glavnem viru onesnaženja v Sloveniji izrazito prevladujejo območja industrijske dejavnosti (232), katerim sledijo območja odlaganja in nasipanja (170) in območja rudarjenja (105) (Lampič, et al., 2022a; Lampič, et al., 2022b). Struktura slovenskih POO po glavnem viru onesnaženja je tako primerljiva s tisto na ravni EEA-39 (EEA, 2022). Spremljanje razmer zaradi zavezujočih EU in nacionalnih direktiv (SEVESO, IED, direktive povezane z ravnanjem z odpadki) že poteka na območjih industrijske dejavnosti. Večji izziv pa predstavljajo območja starih bremen (opuščena industrijska in rudarska območja idr.). Trenutno torej poznamo vrste dejavnosti na POO, ni pa izvedena analiza potencialnih onesnaževal, ki jih lahko na teh območjih pričakujemo.

Prostorska razporeditev POO v Sloveniji nakazuje povečano gostoto v urbaniziranih območjih, največje pa so zgostitve na območju Osrednjeslovenske regije, Zasavja in na Dravsko-Ptujskem polju. Razlike so vidne so tudi med urbanim in podeželskim prostorom. V podeželskem prostoru sta prevladujoča vira onesnaženja kmetijstvo in rudarjenje, izkoriščanje mineralnih surovin, medtem ko sta v urbanem okolju najpogostejša industrija ter odlaganje in nasipanje. Regionalna slika strukture po glavnem viru onesnaženja odraža zgodovinski razvoj in aktualno gospodarsko strukturo slovenskih regij. Po številu POO močno izstopata Osrednjeslovenska (183) in Podravska statistična regija (96), medtem ko je bilo v preostalih regijah do sedaj prepoznano občutno manjše število območij (med 19 in 54). V vseh statističnih regijah se na prvih treh mestih (po številu) izmenjujejo območja industrije, odlaganja in nasipanja ter rudarjenja in pridobivanja mineralnih surovin – izjema je Pomurska statistična regija, kjer prevladujejo območja kmetijske dejavnosti (17) (Lampič, et al., 2022a; Lampič, et al., 2022b).

Vezana neposredno na fizično stanje POO je stopnja opuščenosti. Povsem opuščena območja so navadno nevzdrževana in v slabem fizičnem stanju, bolj prisotno je propadanje objektov, različne oblike odlaganja (gradbenih materialov, različnih (nevarnih) odpadkov), zaraščanje idr. V številnih primerih lahko govorimo tudi o neposrednem ogrožanju varnosti in zdravja prebivalcev (npr. območja niso zavarovana, so nevarna zaradi rušenja), hkrati pa so območja tudi vir dodatnih pritiskov na okolje (vode, tla, prst idr.). Posebno velja izpostaviti povsem opuščena industrijska območja, ki niso bila nikoli ustrezno sanirana. Na teh območjih se brez predhodnih raziskav ali postopkov sanacije v zadnjih letih pogosto vzpostavljajo nove dejavnosti, ki zaradi odsotnosti delujočih mehanizmov za reševanje tovrstnih izzivov še vedno predstavljajo stara okoljska bremena (Lampič, et al., 2022a).

V naslednjem koraku bi v sistemu upravljanja s POO morali preveriti dejansko stanje onesnaženosti POO in potrditi oziroma zavreči sum na onesnaženje. Trenutno sistem še ne deluje, smo pa z metodo večkriterijskega vrednotenja za vsa POO ocenili stopnjo občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju ter jih v nadaljevanju na tej podlagi razvrstili v pet razredov glede na potrebo po prednostni obravnavi. Razvrstitev POO glede na potrebo po prednostni obravnavi je namenjena odločevalcem v procesu izvajanja naslednjih korakov - analiz prisotnosti onesnaževal, načrtovanju in izvajanju ukrepov idr. V 5. razred (nujna prednostna obravnava) smo uvrstili 35 lokacij oziroma 5 % POO. V 4. razred (zelo potrebna prednostna obravnava) smo uvrstili 196 oziroma 29 % POO. Z 248 POO oziroma 37 % je najbolj obsežen 3. razred (zmerno potrebna prednostna obravnava), ki mu s 173 POO (26 %) sledi 2. razred (manj potrebna prednostna obravnava). V 1. razred (ni potrebna prednostna obravnava), ki predstavlja skupino POO z najnižjo stopnjo občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju ter tako ne zahteva prednostne obravnave, smo uvrstili le 19 lokacij (slabe 3 %) (Lampič, et al., 2022a; Lampič, et al., 2022b).


Metodologija

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov za kazalec

Obstoječa Evidenca POO je bila vzpostavljena na podlagi različnih virov in že obstoječih podatkovnih baz (Lampič, et al., 2022a), z evidenco pa upravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Temelji na gradivih nacionalne evidence t. i. funkcionalno razvrednotenih območij, torej nezadostno izkoriščenih ali zapuščenih območij z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo (Lampič, et al., 2017; Lampič, et at., 2020), katerim so dodana še območja zaprtih komunalnih in industrijskih odlagališč, obrati SEVESO, IED upravljalci idr. znane kritične lokacije v preteklosti onesnaženih območij (Lampič, et al., 2021; Lampič, et al., 2022a).

Zaradi zagotavljanja povezljivosti evidenčne baze so bila vsa območja zarisana po enakem postopku kot poligon v orodju ArcGIS, pri čemer meje območij potekajo po mejah parcel. Za potrebe spremljanja pojava in značilnosti POO spremljamo 62 atributov, ki se nanašajo na identifikacijo POO (ID, ime, status idr.), lokacijo (statistična regija, občina, parcelna številka idr.), značilnosti POO (velikost, stopnja opuščenosti, talno število, varovalni režim idr.), onesnaževanje (vir onesnaženja, onesnaževala), izvajanje ukrepov in monitoringa idr. (Lampič, et al., 2021; Lampič, et al., 2022a).

Opredelitev prednostne obravnave POO temelji na modelnem pristopu, kjer je znotraj štirih kriterijev opredeljenih devet kazalnikov. Na osnovi rezultatov modelne preveritve je mogoče oceniti potrebo po prednostni obravnavi POO na podlagi občutljivosti okolja in ogroženosti človekovega zdravja ob morebitnem onesnaženju. Po metodi večkriterijskega vrednotenja so bili kriteriji obteženi, z modelnim izračunom pa smo območjem pripisali vrednosti in jih uvrstili v enega izmed petih razredov prednostne obravnave (Lampič, et al., 2022a; Lampič, et al., 2022b).

KRITERIJ

KAZALNIK

KONČNA UTEŽ KRITERIJA

prebivalstveni vidik

število prebivalcev

0,15

delež kmetijskih zemljišč

tla

dostopnost onesnaževal

0,31

mobilnost onesnaževal

prepustnost kamnin

voda

oddaljenost od površinskih voda

0,44

poplavno območje

prepustnost kamnin

ohranjanje narave

ohranjanje narave (Natura 2000 in zavarovana območja)

0,1

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Površina evidentiranih POO je izražena v ha (1 ha = 10.000 m2) in je zaokrožena na dve decimalki natančno. Površina in število POO glede na glavni vir onesnaženja je predstavljena v devetih kategorijah (industrija, odlaganje in nasipanje, rudarjenje, pridobivanje mineralnih surovin, kmetijstvo, infrastruktura, skladiščenje, storitev, obramba, zaščita in reševanje ter drugo). Površina in število POO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v treh kategorijah (povsem opuščeno, pretežno opuščeno (50–99 % površine), delno opuščeno (do 50 % površine). Število POO glede na potrebo po prednostni obravnavi je predstavljeno v petih kategorijah (nujna, zelo potrebna, zmerno potrebna, manj potrebna in ni potrebna).

Glede na lokacijo posameznega POO je dodan kartografski prikaz POO s prikazom po glavnem viru onesnaženja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Potencialno onesnažena območja

število

Oddelek za geografijo FF UL

MOPE

2022

/

/

junij 2022

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): /

1=vsaj 10-leten niz podatkov,

2=vsaj 5-leten niz podatkov,

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 2

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni,

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2022: Progress in management of contaminated sites. Indicator assessment. Kopenhagen, European Environmental Agency. URL: https://www.eea.europa.eu/ims/progress-in-the-management-of?utm_source=… (28. 8. 2023).
  2. Evidenca potencialno onesnaženih območij. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, 2022.
  3. Evropska komisija, 2021a: Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal. Bruselj, Evropska komisija. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52021DC0400 (22. 8. 2023).
  4. Evropska komisija, 2019: Evropski zeleni dogovor. Bruselj, Evropska komisija. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1576150542719&uri=COM%3A2019%3A640%3AFIN (21. 5. 2022).
  5. Evropska komisija, 2021b: Strategija EU za tla do leta 2030: Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje. Bruselj, Evropska komisija. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0699 (22. 8. 2023).
  6. Evropska komisija, 2023: The 2030 Agenda for Sustainable Development. Bruselj, Evropska komisija. URL: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/sustainable-developmen… (24. 7. 2023).
  7. Lampič, B., Bobovnik, N., Rebernik, L., Repe, B., Trobec, T., Vintar Mally, K., 2021. Izdelava baze potencialno onesnaženih območji skupaj z aplikacijo in njihov prostorski zajem: zaključno poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
  8. Lampič, B., Bobovnik, N., Grčman, H., Rebernik, L., Repe, B., Trobec, T., Vintar Mally, K., Zupan, M., 2022a. Nadgradnja evidence potencialno onesnaženih območij v Sloveniji in izdelava metodologije za opredelitev prednostnih območij za pripravo in implementacijo ukrepov: zaključno poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
  9. Lampič, B., Bobovnik, N., Grčman, H., Rebernik, L., Repe, B., Trobec, T., Vintar Mally, K., Zupan, M., 2022b. The first national database of potentially contaminated sites (PCSs) in Slovenia and a model approach for determining priority treatment. V: Paluchová, K. (ur.). Contaminated sites 2022: International Conference, Senec, Slovak Republic, 12-14 October 2022: conference proceedings. Banská Bystrica: Slovak Environmental Agency.
  10. Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, št. 48.
  11. Lampič, B., Rebernik, L., Bobovnik, N., 2020. The basis for the prepartion of the first inventory of potentially contaminated sites (PCSs) in Slovenia. V: Bradiaková, E. (ur.). International conference Contaminated sites 2020: conference papers. Banská Bystrica: Slovak Environmental Agency.
  12. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. 2022. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Operativni-programi/op_odpadki_2022.pdf (25. 8. 2023).
  13. Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50). Uradni list RS, št. 72/23.
  14. van Liedekerke, M., Prokop, G., Rabl-Berger, S., Kibblewhite, M., Louwagie, G., 2014. Progress in the Management of Contaminated Sites in Europe. European report. Kopenhagen, European Environmental Agency.
Datum zajema podatkov

Related indicators