Delež prisotnih invazivnih tujih vrst (ITV) (npr. Robinia pseudacacia, Ailanthus altissima, Buddleja davidii, Erigeron annuus) v zadnjem desetletju kaže naraščajoč trend. Povečanje deleža ITV je očiten vzdolž velikih nižinskih rek Save, Mure in Drave, prav tako tudi ob Kolpi. Višji predeli Slovenije, predvsem Alpe in dinarski svet, imajo zaenkrat še zelo malo ali nič ITV, vendar pa je prav izrazito povečanje deleža na zahodni meji dinarskega sveta zaskrbljujoče.

Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja narave in območja Natura 2000 so v letu 2021 pokrivala 40 % ozemlja Slovenije, kar je skoraj šestkrat več kot leta 1992. Površina se je povečala predvsem zaradi določitve Natura območij v letu 2004, od 2008 pa predvsem zaradi zavarovanja več krajinskih parkov.

Za vse posege na teh območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in/ali naravovarstveno soglasje.

Kazalec spremlja ekonomsko socialno in okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja tako, da primerja HDI – indeks človekovega razvoja in ekološki odtis. Med letoma 1990 in 2019 se je vrednost indeksa človekovega razvoja (HDI) iz 0,774 povečala na 0,917 (za 18,5 %). Slovenija je uvrščena med države z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, na 22. mesto od 189 držav, ki so zajete v izračune. Praviloma višji kot je HDI neke države, večji je tudi ekološki odtis. Trenutno stanje kaže, da bodo morale države sveta marsikaj spremeniti, če želijo živeti trajnostno in znotraj meja našega planeta.

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo.

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki s kroničnimi obolenji (srčno-žilna obolenja, dihalna obolenja, duševne bolezni, sladkorna bolezen, debelost). V letu 2020 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov se je v letu 2020 število umrlih povečalo za 6 % ni bilo pa statistično značilno. V letu 2020  je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 55 umrlih/dan, ter 51 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.