Skladno z direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ta v prometu zajemajo:

• Električno energijo
• Vodik
• Biogoriva
• Sintetična in parafinska goriva
• Zemeljski plin vključno z biometanom v plinasti (stisnjen zemeljski plin - SZP) ali tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP)
• Utekočinjeni naftni plin (UNP)

Kazalec se osredotoča na tekoča biogoriva v prometu. Med tekoča biogoriva se šteje biodizel, ki nadomešča dizelsko gorivo, ter bioetanol, ki nadomešča bencin. Dodatno kazalec analizira tudi rabo zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v prometu. Statistika rabe električne energije v cestnem prometu je zelo pomanjkljiva, zato v kazalcu ni analizirana. Registracije električne vozil so obdelane v kazalcu Število električnih vozil. Vodika in sintetičnih goriv se trenutno v prometu še ne uporablja.

Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES). Direktiva je uvedla spodbude, ki nadomeščajo uporabo dizelskega goriva in bencina v prometu. Direktiva je zahtevala od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen zagotovijo predpisan tržni delež biogoriv.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, obstaja dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane. Pozornost se je zato preusmerila na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2030 predstavljala 40 % energetske mešanice (Fit for 55; Proposal for amending Directive (EU) 2018/2001).

Raba biogoriv v prometu se je po rasti od leta 2006 začela zniževati leta 2014, ko je bilo ustavljeno subvencioniranje primešavanja biogoriv. Od leta 2017 so distributerji upravičeni do dodatka k ceni goriv zaradi primešavanja, poleg tega pa je bila sprejeta tudi nova uredba o OVE v prometu. Zaradi tega se je raba biogoriv v prometu začela povečevati. Izjema je leto 2020, ko so vidni vplivi ukrepov zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2. V letu 2020 je delež OVE znašal 10,9 % in je presegel cilj za 0,9 odstotne točke. Biogoriva so k deležu OVE tega leta prispevala 94 %. Sama raba biogoriv je leta 2020 v rabi energije v cestnem in železniškem prometu brez UNP predstavljala slabih 6 %. Delež biogoriv iz žit je predstavljal 1,7 %, kar je znatno manj od mejnega deleža 7 %. Delež naprednih biogoriv (biogoriva dela A priloge uredbe) je znašal 1,0 %, delež biogoriv dela B priloge uredbe pa dobre 3 %. To pomeni, da je bil delež naprednih biogoriv leta 2020 že višji od cilja leta 2022 v višini 0,2 %, delež biogoriv dela B priloge uredbe pa je presegel dovoljeni delež po uredbi, ki velja od leta 2021 v višini 1,7 %, torej bo potrebno uporabo biogoriv dela B priloge uredbe nadomestiti z ostalimi biogoriv.

Uredbapoleg uvedbe bolj razčlenjene terminologije po vrstah biogoriv in dodatnih ciljev oz. omejitev po vrstah biogoriv uvaja tudi nov način izračuna energijskega deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, ki velja od leta 2021 dalje. Spreminjajo se multiplikativni faktorji ter tudi način izračuna imenovalca.

Poleg biogoriv med alternativna goriva v prometu sodita tudi utekočinjen naftni plin (UNP) in zemeljski plin (ZP), ki pa sta prehodne narave. Poraba UNP-ja v sektorju prometa je v letu 2020 znašala 383 TJ, kar je predstavljalo 0,6 % celotne rabe energije v sektorju promet, medtem ko je poraba ZP-ja znašala 146 TJ oziroma 0,2 % celotne rabe energije v sektorju promet. Skoraj celotna količina ZP-ja se je porabila v obliki stisnjenega zemeljskega plina.

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se lahko uporablja na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina.

Z oljno ogrščico je bilo v letu 2020 v Sloveniji posejanih 3306 ha kar je slabih 5 % več kot v letu 2016 (3156 ha) in 46 % manj kot v letu 2013, ko je bila posejana največja površina v obdobju med 2005 in 2020 (6131 ha).

V državah EU-27 se delež biogoriv v prometnem sektorju v zadnjem obdobju konstantno povečuje in se je s 4,7 % v letu 2016 povečal na 6,7 % v letu 2020. Največja sprememba je bila v Estoniji, kjer je bil delež biogoriv v prometnem sektorju še leta 2017 enak 0 %, do leta 2020 pa se je povečal na 6,9%. Najmanjši delež biogoriv v EU je na Hrvaškem, kjer je leta 2020 znašal le 3,4 % vendar se v zadnjih letih konstantno povečuje. Daleč največji delež biogoriv v prometnem sektorju ima Švedska z 21,0 %.