Uvajanje biogoriv v Sloveniji in cilji na tem področju zaostajajo za referenčnimi vrednostmi iz Direktive EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, ki znašajo 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010. Odmike od referenčnih vrednosti Slovenija argumentira z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv.
Kazalec prikazuje dinamiko pridelave biodizla in rabo biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu med leti 2005 in 2010 v Sloveniji ter energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu leta 1995, 2006 in 2009 v evropskih državah. Biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, izdelano iz biomase.
Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2010, Ministrstvo za okolje in prostor.
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
površina posejana z oljno ogrščico | ha | 2260 | 2809 | 5358 | 4442 | 4424 | 6464 |
proizvodnja biodizla iz lastnih surovin | t | 1784 | 1664 | 4913 | 3650 | 3282 | 5173 |
proizvodnja biodizla iz lastnih in uvoženih surovin | t | 6000 | 8300 | 7300 | 7300 | 7252 | 20561 |
Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2010, Ministrstvo za okolje in prostor.
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
biodizel v dizlu | količina (t) | 5371 | 4642 | 14757 | 24814 | 29288.12 | 44840.93 |
čisti biodizel | količina (t) | 437 | 2387.85 | 2627.28 | |||
bioetanol v bencinu | količina (t) | 272 | 1247 | 3706 | 2882.45 | 4505.94 | |
masni delež | % | 0.66 | 0.33 | 0.99 | 1.44 | 1.99 | 2.94 |
EEA, CSI 037 - Use of cleaner and alternative fuels, 2011
*Opomba k sliki PR13-3: Ministrstvo za okolje in prostor v svojem letnem poročilu Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2008 navaja delež 1,2 %, ki je bolj točen in ažuren. Do neskladja pride zaradi pomanjkljivih podatkov, ki jih Evropska agencija za okolje preko Eurostata dobi od Statističnega urada RS. Slednji pojasnjuje neskladje s časovnim zamikom pridobivanja podatkov.
Estonija | Malta | Norveška | Islandija | Danska | Latvija | Bolgarija | Švica | Turčija | Grčija | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1995 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2000 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2008 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.11 | 0.15 | 0.16 | 0.2 | 0.55 | 1.02 |
Slovenija* | Belgija | Irska | Luksemburg | Španija | Finska | Češka | Velika Britanija | Italija | Ciper | ||
1995 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.43 | 0 | 0 | 0 |
2000 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0.18 | 0 | 1.59 | 0 | 0 | 0 |
2008 | % | 1.11 | 1.14 | 1.22 | 1.73 | 1.83 | 1.86 | 1.95 | 1.97 | 2.02 | 2.11 |
Portugalska | Romunija | Nizozemska | EEA | EU-27 | Poljska | EU-15 | Madžarska | Litva | Švedska | ||
1995 | % | 0 | 0 | 0 | 0.08 | 0.08 | 0 | 0.08 | 0 | 0 | 0 |
2000 | % | 0 | 0 | 0 | 0.22 | 0.24 | 0 | 0.24 | 0 | 0 | 0 |
2008 | % | 2.12 | 2.25 | 2.55 | 3.19 | 3.4 | 3.47 | 3.49 | 3.9 | 4.24 | 4.73 |
Francija | Avstrija | Nemčija | Slovaška | ||||||||
1995 | % | 0.4 | 0.22 | 0.06 | 0 | ||||||
2000 | % | 0.76 | 0.15 | 0.39 | 0 | ||||||
2008 | % | 5.79 | 6.01 | 6.49 | 6.6 |
Distributerji dizelskega goriva za pogon motornih vozil v prometu morajo zagotoviti, da bo letna povprečna vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 2 % leta 2007, najmanj 3 % leta 2008, najmanj 4 % leta 2009, najmanj 5 % leta 2010, najmanj 5,5 % leta 2011, najmanj 6 % leta 2012, najmanj 6,5 % leta 2013, najmanj 7 % leta 2014 in najmanj 7,5 % leta 2015. (Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 103/07)).
Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (št. 2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se nadomesti uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv. Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.
Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane itd. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd.), ki pa je zaenkrat še slabo raziskana, proizvodnja pa precej draga (EEA, 2008). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2009).
Direktiva EU vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za spodbujanje rabe takih goriv:
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega zadnjo novelacijo je Vlada RS sprejela v letu 2009, in je izhodiščni programski dokument uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu (MOP, 2011).
- Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 02/07), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati do največ 5 %.
- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07), ki v skladu z evropsko direktivo št. 2003/30/ES določa: vrste biogoriv, ki se uporabljajo kot biogoriva v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010 najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 % in 2015 najmanj 7,5 %.
Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005). Od julija 2005 so na dveh mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) preizkušali mešanico fosilnega dizla (80 %) in biodizla (20 %), vendar so zaradi težav pri skladiščenju goriva že v letu 2006 prešli na uporabo 100 % biodizla, ki jo je uporabljalo do 20 avtobusov. Marca 2009 je LPP ukinil uporabo čistega biodizla na vseh avtobusih zaradi njihove neekonomičnosti. (MOP, 2011).
V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2011).
Z oljno ogrščico je bilo v letu 2010 v Sloveniji posejanih skoraj 3-krat več površin kot v letu 2005. Leta 2010 je bila posejana na 6,464 ha, kar je ob pridelku 15.518 ton omogočilo proizvodnjo dobrih 5.000 ton biodizla. Biodizel je proizvajal le en registrirani proizvajalec, ki je proizvedel 20.561 ton biodizla iz oljne ogrščice, pridelane na kmetijskih površinah v Sloveniji, poleg tega pa je bila uporabljena še uvožena surovina.
Biodizel, primešan dizelskemu gorivu in namenjen pogonu motornih vozil v cestnem prometu, se je v Sloveniji poskusno uporabljal že v letu 2004, njegov delež v fosilnem dizlu kot tudi delež drugih biogoriv (npr. bioetanola) se je postopno povečeval. Delež biogoriv, danih na trg v Sloveniji, se v povprečju povečuje, vendar se predpisane kvote še ne dosegajo. V letu 2010 je bila večina biogoriva prodana kot mešanica biodizla in dizla, pri čemer vsebnost biodizla ni presegla 5 %.
Tudi v državah EU-27 je bil v letu 2008 delež biogoriv v prometnem sektorju precej nizek, saj je znašal le 3,4 %. V zadnjih letih se je sicer ta delež močno povečal, vendar so bile skoraj vse države (z izjemo Slovaške, Nemčije, Avstrije in Francije) leta 2008 od cilja za leto 2010 (5,75 %) še zelo oddaljene. (EEA, 2011).
Konec leta 2009 se je v Sloveniji začela poskusna proizvodnja biodizla v novem obratu z letno proizvodno zmogljivostjo okoli 50.000 ton. To pomeni spodbudo za proizvodnjo rastlin primernih za proizvodnjo biodizla. Omenjeni obrat kratkoročno načrtuje proizvodnjo 25.000 ton biodizla letno. Kot surovina bodo še naprej služila uvožena olja, odpadna jedilna olja in maščobe živalskega porekla, v manjši meri pa tudi doma pridelana semena (predvsem oljne ogrščice).
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po:
- Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 103/07).
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Ur.l.RS, št. 2/06).
- Direktivi EU o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (2003/30/ES)
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v RS
– Poročila za posamezna leta v obdobju 2005 - 2010. (Pregled podatkov za Republiko Slovenijo v skladu s prvim odstavkom 4. člena Direktive 2003/30/ES za posamezna poročevalska leta.)
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
Datum zajema podatkov za kazalec: 27. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ministrstvo za okolje in prostor zbira podatke o dinamiki pridelave biodizla in rabi biogoriv v transportnem sektorju od registriranih proizvajalcev, distributerjev oziroma pooblaščenih izvajalcev monitoringa količin in kakovosti goriv o dajanju tekočih goriv in biogoriv v promet v Republiki Sloveniji ter jih letno objavlja v publikaciji Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o površinah posejanih z oljno ogrščico so predstavljeni v ha o proizvodnji biodizla pa v tonah. Delež biogoriv se izračuna na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega motornega bencina in dizelskega goriva.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o proizvodnji biodizla so samo ocenjeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki o proizvodnji biodizla so zaradi ocen malo manj zanesljivi, medtem ko podatki o rabi biogoriv veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Leta 2004 se je začelo poskusno uvajanje biogoriv v prometu. Podatki prikazujejo stanje od leta 2005 dalje, ko je njihova proizvodnja in poraba postala bolj množična.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatki o proizvodnji biodizla so ocenjeni)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: CSI 037 - Use of cleaner and alternative fuels - objavljeno novembra 2010.
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. avgust 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke na letni ravni zbira Eurostat. Podatki se nanašajo na leta 1995, 2000 in 2008.
Metodologija obdelave podatkov: Energetski delež biogoriv v celotni porabi goriva v prometu je izračunan kot količnik končne porabe energije biogoriv s končno porabo energije dizelskega goriva, bencina in biogoriv po formuli (biogoriva) * 100 / (dizel + bencin + biogoriva).
Geografska pokritost: EEA-32 vključuje skupino 32 držav članic EEA. Skupino sestavljajo članice EU-27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo) ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so harmonizirani na EU ravni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki štejejo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (podatki prikazujejo stanje le za leta 1995, 2000 in 2008)
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- EEA, 2008. Climate for a transport change. TERM 2007: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency.
- EEA, 2009. Transport at a crossroads. TERM 2008: indicators tracking transport and environment in the European Union. European Environment Agency.
- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor.
- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št.103/07).
- Zakon o trošarinah (Ur.l.RS, št.02/07).