Kazalec prikazuje dinamiko pridelave biodizla in rabo biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu med leti 2005 in 2010 v Sloveniji ter energetski delež biogoriva v celotni porabi goriva v prometu leta 1995, 2006 in 2009 v evropskih državah. Biogorivo je tekoče ali plinasto gorivo za pogon motornih vozil, izdelano iz biomase.

Evropski parlament in Svet EU sta leta 2003 sprejela Direktivo o spodbujanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (št. 2003/30/ES), ki uvaja ukrepe za take spodbude, da se nadomesti uporaba dizelskega goriva in bencina v prometu. Gre za pomemben prispevek k uresničevanju ciljev izboljšanja zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev biogoriv. Za države članice EU so določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010.

Kljub precej obetavnim napovedim o pozitivnih učinkih biogoriv, se v zadnjem obdobju povečuje dvom o njihovi uporabi. Zlasti je sporna proizvodnja in uporaba prve generacije biogoriv (agrogoriva), ki naj bi imela negativne učinke na biotsko raznovrstnost, varstvo voda in prsti, globalne spremembe rabe tal, zviševanje cen hrane itd. Pozornost se zato počasi preusmerja na drugo generacijo biogoriv (odpadki, ostanki rastlin, kot so lesna biomasa, slama, trava ipd.), ki pa je zaenkrat še slabo raziskana, proizvodnja pa precej draga (EEA, 2008). EU ob visokih cenah motornih goriv in čedalje večji energetski odvisnosti veliko stavi na biogoriva, ki naj bi skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije do leta 2020 predstavljala 10 % energetske mešanice (EEA, 2009).

Direktiva EU vnaša pomembne spremembe glede alternativnih goriv v Sloveniji, saj je pripeljala do sprejetja zakonodajne podlage in finančnih spodbud, ki so dobra osnova za izvedbo ukrepov za spodbujanje rabe takih goriv:
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, katerega zadnjo novelacijo je Vlada RS sprejela v letu 2009, in je izhodiščni programski dokument uvajanja ukrepov spodbujanja rabe biogoriv v prometu (MOP, 2011).
- Zakon o trošarinah (Ur. l. RS, št. 02/07), ki določa, da je biogorivo izključeno iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če je uporabljeno kot pogonsko gorivo v čisti obliki. Če pa se meša s fosilnimi gorivi, je oprostitev plačila trošarine mogoče uveljavljati do največ 5 %.
- Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07), ki v skladu z evropsko direktivo št. 2003/30/ES določa: vrste biogoriv, ki se uporabljajo kot biogoriva v prometu, in deleže letnih količin biogoriv, ki so dana na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil. V skladu z določbami 5. in 6. člena te uredbe morajo distributerji goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da je letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na območju Slovenije v promet za pogon motornih vozil, enaka v letu: 2007 najmanj 2 %, 2008 najmanj 3 %, 2009 najmanj 4 %, 2010 najmanj 5 %, 2011 najmanj 5,5 %, 2012 najmanj 6 %, 2013 najmanj 6,5 %, 2014 najmanj 7 % in 2015 najmanj 7,5 %.

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005). Od julija 2005 so na dveh mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) preizkušali mešanico fosilnega dizla (80 %) in biodizla (20 %), vendar so zaradi težav pri skladiščenju goriva že v letu 2006 prešli na uporabo 100 % biodizla, ki jo je uporabljalo do 20 avtobusov. Marca 2009 je LPP ukinil uporabo čistega biodizla na vseh avtobusih zaradi njihove neekonomičnosti. (MOP, 2011).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2011).

Z oljno ogrščico je bilo v letu 2010 v Sloveniji posejanih skoraj 3-krat več površin kot v letu 2005. Leta 2010 je bila posejana na 6,464 ha, kar je ob pridelku 15.518 ton omogočilo proizvodnjo dobrih 5.000 ton biodizla. Biodizel je proizvajal le en registrirani proizvajalec, ki je proizvedel 20.561 ton biodizla iz oljne ogrščice, pridelane na kmetijskih površinah v Sloveniji, poleg tega pa je bila uporabljena še uvožena surovina.

Biodizel, primešan dizelskemu gorivu in namenjen pogonu motornih vozil v cestnem prometu, se je v Sloveniji poskusno uporabljal že v letu 2004, njegov delež v fosilnem dizlu kot tudi delež drugih biogoriv (npr. bioetanola) se je postopno povečeval. Delež biogoriv, danih na trg v Sloveniji, se v povprečju povečuje, vendar se predpisane kvote še ne dosegajo. V letu 2010 je bila večina biogoriva prodana kot mešanica biodizla in dizla, pri čemer vsebnost biodizla ni presegla 5 %.

Tudi v državah EU-27 je bil v letu 2008 delež biogoriv v prometnem sektorju precej nizek, saj je znašal le 3,4 %. V zadnjih letih se je sicer ta delež močno povečal, vendar so bile skoraj vse države (z izjemo Slovaške, Nemčije, Avstrije in Francije) leta 2008 od cilja za leto 2010 (5,75 %) še zelo oddaljene. (EEA, 2011).

Konec leta 2009 se je v Sloveniji začela poskusna proizvodnja biodizla v novem obratu z letno proizvodno zmogljivostjo okoli 50.000 ton. To pomeni spodbudo za proizvodnjo rastlin primernih za proizvodnjo biodizla. Omenjeni obrat kratkoročno načrtuje proizvodnjo 25.000 ton biodizla letno. Kot surovina bodo še naprej služila uvožena olja, odpadna jedilna olja in maščobe živalskega porekla, v manjši meri pa tudi doma pridelana semena (predvsem oljne ogrščice).