Kazalec prikazuje napredek pri preprečevanju nastajanja odpadkov zaradi izvajanja ukrepov na področju podpore trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje.

Zaradi hitrih podnebnih sprememb in naraščajočega povpraševanja po energiji in virih je nujna uvedba politik in pobud za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Njihov namen je izboljšati okoljsko učinkovitost proizvodov v celotnem življenjskem ciklu, spodbuditi povpraševanje po boljših proizvodih in proizvodnih tehnologijah ter potrošnikom pomagati, da bodo lažje prepoznali bolj trajnostne proizvode. Vsi proizvodi so naravnega izvora, kar pomeni, da je gospodarstvo močno odvisno od naravnih virov. Če bomo ohranili sedanje vzorce proizvodnje in potrošnje, se bodo še naprej nadaljevali degradacija okolja, izčrpavanje naravnih virov ter nastajanje odpadkov. K ločitvi gospodarske rasti od rabe virov, degradacije okolja in nastajanja odpadkov prispevajo tudi ukrepi preprečevanja odpadkov. To so vsi ukrepi, ki so namenjeni temu, da se:

• zmanjša količina nastalih odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov in podaljševanjem njihove življenjske dobe,
• zmanjšajo škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje in
• zmanjša vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.

Z ukrepi za preprečevanje odpadkov, sprejetimi na področju podpore trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje, se bo:

• zmanjšala uporaba primarnih virov za proizvodnjo novih izdelkov,
• uvajalo trajnostne modele v proizvodnji in potrošnji plastičnih izdelkov,
• uvajala proizvodnja plastičnih izdelkov, ki so gospodarni z viri,
• povečala uporaba vračljive embalaže,
• zmanjšala količina nastalih odpadkov, zlasti odpadne hrane in odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Za preprečevanje nastajanja odpadkov so na področju trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje sprejeti naslednji zakonodajni ukrepi:

• prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk za potrošnike (razen za zelo lahke plastične nosilne vrečke za nepredpakirana živila) in uvedba okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki jo plačujejo subjekti, ki dajejo na trg v RS plastične nosilne vrečke. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, zlasti lahkih plastičnih nosilnih vrečk, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

• Leta 2022 je bilo na slovenski trg danih okoli 160 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 98 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). Tega leta je v Sloveniji potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 75 vrečk na prebivalca, kar pomeni, da je bil dosežen okoljski cilj, v skladu s katerim letna raven njihove potrošnje ne preseže 90 vrečk na prebivalca. Okoljski cilj je bil dosežen tudi leta 2021, ko je potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 82 vrečk na prebivalca.

• organizatorji javnih prireditev, na katerih se ponujata hrana in pijača, morajo na mestih strežbe živil namesto plastičnih posodic in plastičnih lončkov za enkratno uporabo zagotoviti ponudbo posodic in kozarčkov, ki se lahko večkrat uporabijo (tudi depozitni sistemi), ali posodic in kozarčkov, ki vsebujejo manj ali nič plastike, ali omogočiti obiskovalcem prireditev, da prinesejo s seboj svojo posodico ali lonček. O tem morajo obiskovalce prireditve obveščati pred in med samo prireditvijo. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih posodic in plastičnih lončkov za enkratno uporabo, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Podatki o plastičnih posodah za živila in plastičnih lončkih za pijače, danih na trg v Republiki Sloveniji, bodo za namen spremljanja doseganja cilja zmanjšanja njihove porabe, prvič na voljo v drugi polovici leta 2024.

• upravljavci avtomatov za pijače morajo (če to dopušča lokacija avtomata ali narava dogodka) plastične lončke za enkratno uporabo nadomestiti z lončki, ki se lahko večkrat uporabijo (tudi depozitni sistemi), ali lončki, ki vsebujejo manj ali nič plastike, ter potrošnikom omogočiti uporabo lastnih lončkov. O tem morajo obveščati potrošnike. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih lončkov za enkratno uporabo, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Podatki o plastičnih lončkih za pijače, danih na trg v Republiki Sloveniji, bodo za namen spremljanja doseganja cilja zmanjšanja njihove porabe, prvič na voljo v drugi polovici leta 2024.

• proizvajalci plastenk pijač morajo zagotoviti najmanj predpisan delež vsebnosti reciklata v plastenkah. Cilji tega ukrepa so zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter spodbujanje trajnostnih modelov proizvodnje in proizvajanja izdelkov, ki so gospodarni z viri.

Podatki o vsebnosti reciklata v plastenkah, bodo prvič na voljo v drugi polovici leta 2024.

• proizvajalci, ki za embaliranje svojega blaga uporabljajo vračljivo embalažo, v okviru izpolnjevanja obveznosti PRO plačajo stroške ravnanja z odpadno embalažo samo enkrat. Cilji tega ukrepa so zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter spodbujanje trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje ter ponovne uporabe proizvodov.

Podatki o vračljivi embalaži na nacionalni ravni niso na voljo.

• v vseh fazah prehranske verige (primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno in distribucija, restavracije in gostinske dejavnosti, gospodinjstva) zmanjševati nastajanje odpadne hrane ter tako prispevati k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov o globalnem 50 odstotnem zmanjšanju odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanju izgub hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig.

Količine nastale odpadne hrane se počasi zmanjšujejo. V Sloveniji je leta 2022 nastalo skoraj 151.000 ton odpadne hrane, kar je za 2 % manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je leta 2022 torej v povprečju med odpadke zavrgel 72 kg hrane. Skoraj polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, več kot tretjina v restavracijah in gostinskih storitvah, desetina pa v prodaji na drobno in pri distribuciji hrane. V dejavnosti proizvodnje in predelave hrane (vključno s primarno pridelavo) nastane manj kot desetina vse odpadne hrane, predvsem zato, ker se ostanki iz proizvodnih procesov prednostno usmerijo v proizvodnjo živalske krme in krmil.