[PR16] Cene pogonskih goriv
Ključno sporočilo
Cene pogonskih goriv se višajo. V obdobju 2000–2008 se je dvignila realna cena bencina, dizla in avtoplina. Končna cena avtoplina je znatno nižja od končne cene bencina in dizla. K višjim cenam je precej pripomogla tudi davčna politika. Avtoplin predstavlja zaradi nižje cene ter manjšega vpliva na okolje eno najbolj razširjenih alternativ klasičnim naftnim gorivom.
Definicija
Kazalec prikazuje končne cene goriv v preteklih letih, spremembe v končnih cenah med leti in primerja cene goriv v Sloveniji s cenami v drugih evropskih državah.
Končna cena odraža osnovno ceno goriva vključno z vsemi davki in dajatvami. Cene so zaradi boljše primerljivosti pretvorjene v realne cene iz leta 1995, kar pomeni, da je bil iz cen odvzet vpliv inflacije.
Od goriv obravnava neosvinčeni motorni bencin (NMB 95), dizelsko gorivo (D2) in avtoplin. Avtoplin je utekočinjeni naftni plin (UNP), mešanica butana in propana, prilagojena za uporabo v vozilih. Na trgu ga običajno srečamo tudi pod oznako LPG, kar je okrajšava angleškega imena za UNP (Liquified Petroleum Gas). Cene za tekoča goriva so izražene v evrih na liter goriva (EUR/L).
Grafi
Statistični urad RS, 2009.
| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| diesel (D2) | EUR/L (1995) | 0.404 | 0.381 | 0.405 | 0.436 | 0.478 | 0.571 | 0.621 | 0.55 | 0.581 | 0.57 |
| - brez davkov | EUR/L (1995) | 0.195 | 0.173 | 0.2 | 0.198 | 0.145 | 0.228 | 0.277 | 0.218 | 0.265 | 0.218 |
| - brez DDV | EUR/L (1995) | 0.195 | 0.173 | 0.215 | 0.211 | 0.182 | 0.48 | 0.522 | 0.458 | 0.484 | 0.475 |
| bencin (NMB 95) | EUR/L (1995) | 0.434 | 0.409 | 0.424 | 0.478 | 0.492 | 0.531 | 0.624 | 0.638 | 0.658 | 0.65 |
| - brez davkov | EUR/L (1995) | 0.219 | 0.191 | 0.215 | 0.218 | 0.148 | 0.2 | 0.237 | 0.19 | 0.233 | 0.216 |
| - brez DDV | EUR/L (1995) | 0.219 | 0.191 | 0.227 | 0.229 | 0.179 | 0.446 | 0.524 | 0.531 | 0.548 | 0.542 |
| avtoplin (UNP) | EUR/L (1995) | ||||||||||
| 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||||||||
| diesel (D2) | EUR/L (1995) | 0.669 | 0.734 | 0.688 | 0.826 | ||||||
| - brez davkov | EUR/L (1995) | 0.278 | 0.369 | 0.324 | 0.452 | ||||||
| - brez DDV | EUR/L (1995) | 0.557 | 0.612 | 0.573 | 0.688 | ||||||
| bencin (NMB 95) | EUR/L (1995) | 0.672 | 0.737 | 0.725 | 0.829 | ||||||
| - brez davkov | EUR/L (1995) | 0.227 | 0.326 | 0.295 | 0.41 | ||||||
| - brez DDV | EUR/L (1995) | 0.56 | 0.614 | 0.604 | 0.691 | ||||||
| avtoplin (UNP) | EUR/L (1995) | 0.453 | 0.45 | 0.452 | 0.508 |
Statistični urad RS, 2009, Petrol, 2009, Oil bulletin.
| dizel (D2) | bencin (NMB 95) | avtoplin (UNP) | ||
|---|---|---|---|---|
| 1995-2008 | % | 104.7 | 91.2 | |
| 1995-2000 | % | 41.5 | 22.5 | |
| 2000-2008 | % | 42.2 | 53.4 | |
| 2005-2008 | % | 21.5 | 21.3 | 12 |
| 2007-2008 | % | 18.3 | 12.7 |
Statistični urad RS, 2009, Petrol, 2009.
| dizel (D2) - maloprodajna cena | dizel (D2) - cena pred davki | dizel (D2) - davki (z DDV) | bencin (NMB 95) - maloprodajna cena | bencin (NMB 95) - cena pred davki | bencin (NMB 95) - davki (z DDV) | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1995-2008 | % | 5.7 | 6.7 | 4.6 | 5.1 | 4.9 | 5.3 |
| 1995-2000 | % | 7.6 | 3.6 | 10.8 | 4.5 | -1.5 | 9.4 |
| 2000-2008 | % | 4.5 | 8.7 | 0.9 | 5.5 | 9.2 | 2.8 |
Eurostat, 2009, Oil Bulletin.
| EU-15 | Belgija | Češka | Danska | Nemčija | Estonija | Irska | Grčija | Španija | Francija | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | EUR/1000 L | 1295.1 | 1414.6 | 1196.2 | 1335.5 | 1349.5 | 1011.6 | 1195 | 1100 | 1098.3 | 1338.4 |
| maloprodajna cena - (dizel D2) | EUR/1000 L | 1181.3 | 1095.3 | 1212.1 | 1174.4 | 1236.5 | 1111.4 | 1199 | 1116 | 1052.5 | 1187.3 |
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | indeks (EU-15 = 100) | 100 | 109.2 | 92.4 | 103.1 | 104.2 | 78.1 | 92.3 | 84.9 | 84.8 | 103.3 |
| maloprodajna cena - dizel (D2) | indeks (EU-15 = 100) | 100 | 92.7 | 102.6 | 99.4 | 104.7 | 94.1 | 101.5 | 94.5 | 89.1 | 100.5 |
| Italija | Ciper | Latvija | Litva | Luksemburg | Madžarska | Malta | Nizozemska | Avstrija | Poljska | ||
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | EUR/1000 L | 1356 | 1024.3 | 1029.8 | 1019.7 | 1154 | 1145.9 | 1090.2 | 1494 | 1183 | 1182 |
| maloprodajna cena - (dizel D2) | EUR/1000 L | 1260.5 | 1006.9 | 1039.8 | 1039.3 | 1016 | 1164.7 | 1020.3 | 1173 | 1156 | 1122.1 |
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | indeks (EU-15 = 100) | 104.7 | 79.1 | 79.5 | 78.7 | 89.1 | 88.5 | 84.2 | 115.4 | 91.3 | 91.3 |
| maloprodajna cena - dizel (D2) | indeks (EU-15 = 100) | 106.7 | 85.2 | 88 | 88 | 86 | 98.6 | 86.4 | 99.3 | 97.9 | 95 |
| Portugalska | Slovenija | Slovaška | Finska | Švedska | Velika Britanija | - | EU-15 2007 | Slovenija 2007 | EU-15 2006 | ||
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | EUR/1000 L | 1393 | 1059 | 1159.7 | 1354.6 | 1266 | 1394.8 | 1188.8 | 974 | 1198.8 | |
| maloprodajna cena - (dizel D2) | EUR/1000 L | 1197.3 | 1055 | 1215.9 | 1161.4 | 1234.2 | 1459.9 | 1038.1 | 924 | 1062.5 | |
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | indeks (EU-15 = 100) | 107.6 | 81.8 | 89.5 | 104.6 | 97.8 | 107.7 | 100 | 81.9 | 100 | |
| maloprodajna cena - dizel (D2) | indeks (EU-15 = 100) | 101.4 | 89.3 | 102.9 | 98.3 | 104.5 | 123.6 | 100 | 89 | 100 | |
| Slovenija 2006 | EU-15 2005 | Slovenija 2005 | EU-15 2004 | Slovenija 2004 | EU-15 2003 | Slovenija 2003 | EU-15 2002 | Slovenija 2002 | EU-15 2001 | ||
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | EUR/1000 L | 949.8 | 1206.3 | 918.6 | 1082.8 | 855.8 | 996 | 798.4 | 998.1 | 791.3 | 974.2 |
| maloprodajna cena - (dizel D2) | EUR/1000 L | 921.4 | 1065.9 | 924.1 | 959.8 | 837.4 | 787.1 | 705.6 | 783.7 | 694.4 | 792.8 |
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | indeks (EU-15 = 100) | 79.2 | 100 | 76.2 | 100 | 79 | 100 | 80.2 | 100 | 79.3 | 100 |
| maloprodajna cena - dizel (D2) | indeks (EU-15 = 100) | 86.7 | 100 | 86.7 | 100 | 87.3 | 100 | 89.6 | 100 | 88.6 | 100 |
| Slovenija 2001 | |||||||||||
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | EUR/1000 L | 756 | |||||||||
| maloprodajna cena - (dizel D2) | EUR/1000 L | 672.7 | |||||||||
| maloprodajna cena - bencin (NMB 95) | indeks (EU-15 = 100) | 77.6 | |||||||||
| maloprodajna cena - dizel (D2) | indeks (EU-15 = 100) | 84.8 |
Eurostat, 2009, Oil Bulletin.
| EU-15 | Belgija | Ciper | Češka | Danska | Španija | Francija | Madžarska | Italija | Litva | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| maloprodajna cena UNP | EUR/1000 L | 675 | 615 | 528.6 | 616.9 | 621.8 | 552.1 | 747.2 | 716.5 | 672.3 | 543.4 |
| Latvija | Nizozemska | Poljska | Portugalska | Slovenija | Slovaška | ||||||
| maloprodajna cena UNP | EUR/1000 L | 578.5 | 689 | 621.4 | 635 | 672.9 | 646.5 |
Cilji
Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu, ne postavlja konkretnih ciljev glede cen energije, predvideva pa mehanizme s področja konkurenčnosti oskrbe z energijo, izvajanje katerih ima posreden vpliv na večjo konkurenčnost in cene energije.
Komentar
Absolutna raven cen pogonskih goriv in njihovi trendi razvoja imajo močan vpliv na skupno rabo goriv in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen pogonskih goriv je spodbuda za zmanjšanje rabe le teh pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so medsebojni substituti, vplivajo na zamenjavo med gorivi.
Na splošno so se cene energentov glede na leto 1995 realno povečevale. Glavni razlog so visoke cene nafte na mednarodnih trgih.
V Sloveniji so naftni derivati najdražji energent, predvsem zaradi razmeroma visokega deleža davkov v njihovi končni ceni. Slovenija je tudi ena izmed redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe regulacije cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji.
Cene naftnih derivatov so se od leta 1995 naprej realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast cen v obdobju pred in po letu 2000 ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih, predvsem posledica rasti osnovne cene goriv, zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih.
Trenda rasti cen v obdobju od leta 1995 do 2000 za bencin in dizel sta si precej podobna. Leta 2002 je opaziti nižjo ceno za dizelsko gorivo, kar je posledica predvsem nižjih osnovnih cen dizelskega goriva in nižjih trošarin, kar pa za leto 2005 ne velja več. Sprememba realnih cen obdobju 2005–2008 za dizelsko gorivo znaša 21,5 %, za bencin 21,3 %. Dinamika rasti cen za avtoplin je precej manjša kot pri ostalih pogonskih gorivih. Opazimo lahko povečanje končne cene za avtoplin v letu 2008. Sprememba realnih cen v obdobju 2005–2008 za avtoplin znaša 12,0 %, za obdobje 2007–2008 pa 12,2 %. Avtoplin zaradi nižje cene ter manjšega vpliva na okolje danes predstavlja eno najbolj razširjenih alternativ klasičnim naftnim gorivom.
Na področju naftnih derivatov so cene neosvinčenega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva (D2) v letu 2008 okoli 15 % pod povprečjem cen držav EU-15. Razloga sta dva, nižja osnovna cena goriv, v največji meri pa nivo obdavčitve goriv, ki ostaja precej pod ravnijo najrazvitejših držav.
Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu, ne postavlja konkretnih ciljev glede cen energije, predvideva pa mehanizme s področja konkurenčnosti oskrbe z energijo, izvajanje katerih ima posreden vpliv na večjo konkurenčnost in cene energije. Odprtje trgov je pomembno za zagotavljanje konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem. Energetska politika nima neposrednega vpliva na osnovno ceno energije, tudi ceno za uporabo omrežij oblikuje Agencija za energijo RS. Edini mehanizem s katerim država neposredno vpliva na končno ceno energije je izvajanje davčne politike, preko katere določa višino obdavčitve energije.
Metodologija
Podatki za Slovenijo in druge države
Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energije objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT za vse porabniške skupine. SURS zbira podatke od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Cene naftnih derivatov so dostopne od leta 1999 naprej, medtem ko so podatki o cenah pred tem dostopni pri trgovcih goriv.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS) oziroma Eurostat
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer, cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu meseca marca, cene za 1. julij tekočega leta pa SURS objavi v drugem tednu meseca septembra.
Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v kazalcu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih cen leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.
Realne cene energije so izračunane kot: PRt = (Pt * (1 / 1995, t)) / dt1995
PR - realne cene
P – tekoče cene
D – deflator
dt – devizni tečaj
Informacije o kakovosti:
- Prednosti: vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča kvalitetnejšo in konsistentno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol)
- Zanesljivost: Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države
Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat, Oil bulletin: pod povezavo Time series – History from 2005 onwards
Skrbnik podatkov: Eurostat, European Communities, kontakt: tren-oil-bulletin@ec.europa.eu
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 11. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Cene katere smo uporabili so cene, ki so veljale 1. januarja posameznega leta za posamezno državo članico. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj.
Metodologija obdelave podatkov: Cene za posamezno državo so določene kot uteženo povprečje cen držav članic.
Geografska pokritost:
EA-15 sestavljajo države, ki so uporabljale evro kot nacionalno valuto do konca leta 2008: Belgija, Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Finska.
EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija).
EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95 in D2 je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.
- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Primerjave med cenami in njihovimi trendi po državah članicah verjetno ne odražajo povsem dejanskih razmer na področju, predvsem zaradi razlik v kakovosti produktov, različnih tržnih praksah in razlikah v strukturi trga pogonskih goriv med državami članicami EU.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), Uradni list RS, št. 57/2004).
- Letni energetski pregled za leto 2005. 2007. Ljubljana, Institut Jožef Stefan (naročnik Ministrstvo za gospodarstvo).