Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih smo beležili kar 7 suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

V letih od 2002 do 2005 je opazen trend izboljševanja kakovosti kemijskega stanja in saprobiološke kakovosti površinskih vodotokov.
Kazalec od leta 2006 zaradi spremembe zakonodaje nadomesti kazalec [VD12] Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda.

V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi
previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH₃/, izmerjena pa je
bila vsebnost 0,043 mg NH₃/L.