Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.

Čeprav je med novimi registriranimi osebnimi avtomobili v Sloveniji četrtina avtomobilov na električni ali hibridni pogon, njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega le okoli 3 %. To je posledica dejstva, da se gospodinjstva redko odločajo za nakup novih avtomobilov, kar pomeni visoko povprečno starost avtomobilov nad 10 let in bo še dolgo trajalo, da bo naš vozni park postal manj energetsko potraten. Slovenija se po deležu prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav.

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji (REUS) 2021 kažejo, da 61 % gospodinjstev redko ali nikoli ne uporablja javnega potniškega prevoza (JPP). Največji delež teh gospodinjstev živi v Ljubljani in Mariboru, medtem, ko med regijami prednjači Obalno-kraška. Dobra desetina gospodinjstev, ki uporabljajo javni potniški prevoz, je tega uporabila v zadnjem tednu, slaba petina pa v zadnjem mesecu. Za dve petini gospodinjstev so glavni namen uporabe javnega potniškega prevoza opravki in nakupi, medtem, ko četrtina uporablja javni potniški prevoz za pot na delo.

V letu 2018 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo - pretežno naravno rastje je zavzemalo dobre 3 %. 34 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 4 % so umetne površine, manj kot 1 % pa vodna zemljišča. V obdobjih med 1996 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 %, 0,13 % oz. 0,09 % površja).

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države. V  letu 2019 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.

Leta 2008 se je nadaljeval trend zmanjševanja letnih količin odloženih odpadkov tako na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, kot tudi na tistih v upravljanju industrije. Na odlagališčih, ki so javna infrastruktura je bilo leta 2008 odloženih 835,3 tisoč ton na tistih v upravljanju industrije pa 207,8 tisoč ton odpadkov.

Delež zbranega odpadnega olja je glede na količino prodanega olja od leta 2004 iz 15 % zrasel na 30 % v letu 2007, kar je tudi cilj. Tudi v letih 2008 in 2009 se je ta delež gibal nad 30 %. V zadnjih letih se povečuje tudi predelava oz. sežig odpadnega olja glede na odstranjeno olje, kar kaže na uporabo tega odpadka kot vir dodatnega energenta.